Ocenjujemo za Izbor okusov in Teden restavracij: Oštarija Herbelier ni gostilna, hotel ali restavracija, temveč zgodba! Ker ta zgodba se ne posluša, temveč doživi. Preživetje z lokalno-zeliščnim okusom.

Ocenjujeta: Violeta & Uroš Mencinger

Vsake toplice so mirne, počasne, tihe, tople, dolgočasne, saj ravno zato so zdravilne. Dolenjske pa še toliko bolj, saj so že tako stare, da sega njihov zdravilni učinek vse do dvanajstega stoletja, o njih je pisal že Valvasor, še bolj v preteklost pa sega spomin Brbuča, prijatelja gorjanskih škratov, ki še zdaj požuga, ko kak Herbelierjev gost vrže smeti v napačen koš.

Oštarija Herbelier

Oštarija Herbelier zato ni gostilna, ni hotel in tudi ni restavracija. Oštarija Herbelier je zgodba! In ta zgodba se ne posluša, temveč doživi. Zato je potrebno zgodaj vstati, v Sušici spoznati prijazno pošast, v Kočevskem rogu pa bojazljivega medveda, spotoma nabrati travniška zelišča, z njihovo pomočjo preživeti v pragozdu, kolesariti po brezpotjih, se odpočiti v tisočletnih toplicah in se na koncu v zeliščnih sobah lepo obleči za večerjo, ki zdraviliško-doživljajsko-aktivno zgodbo še tako kulinarično zaokroži, da tudi Dolenjske Toplice niso več dolgočasne.

Ocena: 2 srčka

Jelen, polenta in čokolada

Herbelierjeva kulinarična ponudba je iskrena! Te jedi se ne pretvarjajo, da so nekaj več, ne kitijo se, da so lepe, ne hvalijo se, da so modne, ne kričijo z barvami, krožniki, oblikami, sploh pa ne skačejo s cenami. Zato so iskrene, ker so takšne do jedcev, sestavin, okolja, zelišč, Toplic, Roga, veselja. Točno, to so vesele jedi, a ne na začetku, temveč na koncu. Ne smejijo se kar vsevprek in na pamet, temveč od jedca želijo pozornost, celo spoštovanje, nočejo, da jih le gleda, zatem pa golta, hočejo, da jih posluša, kaj mu pripovedujejo, od kod so, kje rastejo, kako dišijo, da jih okuša, skratka, in se šele potem, ko jih spozna, veseli z njimi. Zato se vanje ne zaljubiš (na prvi pogled), a ravno zato jih imaš rad. Zato (ker) so iskrene!

Čeprav se Gregorčičeve jedi trudijo (tudi) z obliko, te ta lahko zavede. Ta je kot hotel, ki z gostoljubjem prikriva svoja leta. Zato moraš prebrati Brbučeva prijazna opozorila, da ne slišiš škripanja stopnic. Zato moraš okušati njihovo lokalno-zeliščno zgodbo, da te ne zavede moder rob na staro-hotelskem porcelanu. Zato je bistveno, kar je na koncu, ne na začetku, če se ti sprva zdi, da je tako dobro, da je za srček, ne le Nasmeh, si na koncu tako dobre volje, da ni bilo doživetje le popoldan v pragozdu, temveč tudi zvečer v jedilnici.

Rad Dobrojem priporoča

Chef Roberto Gregorčič

Nikar le na večerjo. Ker ta zeliščarska ekipa ima za vas toliko zanimivih doživetij, da bo popoldanski spanec po njih zdraviliško zdravilen, večerja zatem pa polna energije. Če pa le na večerjo (ali kosilo), potem pa s spoštovanjem do lokalnih pridelovalcev, sestavin, okusov, običajev, receptov in chefovega nalezljivega nasmeha.