Rižot je toliko kot kuharjev. Zaradi tega se sicer prevečkrat zgodi, da je težko najti res dobro rižota … Zanjo pač ni potreben le dober riž, temveč zvrhana mera – čustev! Več o tem je tukaj.
V Šoli okusov imamo rižoto radi prav zaradi tega. Ker jo je tako težko pravilno skuhati. In ker je zanjo toliko sestavin in možnosti. Rižota je lahko vsak dan drugačna, samo da je vedno kremna. Spreminjajte sestavine, toda vedno mešajte pridno in z občutkom. Tukaj imate za to kar deset priložnosti. Dodajte jim le še – svojo ljubezen.
Rižota s koromačem in artičoka iz pečice
Več ljudi na svetu je riž s prsti kot z vilicami! Zato si še mi pred to jedjo umijmo roke, čeprav se nato z njimi ne bomo lotili rižote, temveč listov artičokinega cveta. Saj ni lepšega od lizanja prstov, ki so umazani od čokolade … Vsekakor nova senzorična izkušnja, še posebej, če jo primerjate s podobnimi sestavinami in drugačnim načinom priprave – tukaj. Zato pa je tako zanimivo kuhati in okušati – majhna sprememba in je že čisto drugače ter spet nekaj novega. Govorimo, seveda, ne le o rižoti in artičokah, temveč še bolj o čokoladni omaki s črno kumino. Poskusite, oziroma, poližite!
Grahova rižota in teriyaki losos
Terijaki omako smo tako dolgo zaman iskali na trgovskih policah, da smo se jo naučili zmešati sami doma. In spomin na rizibizi je bil že tako star, da je prišel čas za prenovo. Ker je bilo vse dobro že skuhano, je novo tako in tako samo variacija na staro. Losos je tako dobil nov okus, rižota novo barvo, polsuhi rizling pa novo najljubšo jed. Če je bila pred tem pesina čista juha, je potem lahko dolg nedeljski sprehod, saj bi se bilo po takšnem lahkem kosilu, ki razveseli dušo, škoda zlekniti pred televizor.
”Darilo sem ti prinesla,” je odzvanjalo že od vrat. Kakšna nova računalniška igrača? Steklenica vina, ki ga še ni pil? Karte za nogometno tekmo? Upam, da ni spet kravata … Kaj je kakšen praznik? Katerega smo sploh danes? Joj, sem spet kaj pozabil? Vprašanja so mu padala iz glave v želodec, da je črvičenje preglasilo njeno dobro voljo. Pravzaprav se je veselje, kdo pa nima rad daril, tako hitro spremenilo v strah, saj jih ima ona še raje od njega, da je kar pozabil dihati. Sicer bi jih zavohal, tri črne orehe, ki jih je zmagovalno odvila iz kuhinjskega papirja in mu jih podržala pod nos. Zadišalo je, da se je strah takoj razblinil. Kaj bova? ”Za rižote si ti specialist,” je odločila in zatem še določila: ”Ker črne lahko tudi kuhaš, jih polovico sesekljaj in zamešaj v riž, polovico pa jih na koncu nahoblaj na vrh!”
Paradižnikova rižota z olivami in mocarelo
Bolj se rdečijo, bolj me je strah. Da bi nam zmanjkalo paradižnikovih receptov … Toda, brez skrbi, to je nemogoče! Zakaj, torej, ne tudi rižota? Saj vanjo večkrat damo še kaj paradižnika, a nikoli toliko. Tokrat pa naj bo pošteno rdeča in pošteno napolnjena z umamijem. Kolikor ni sama dovolj kremna – ste že premalo mešali -, bo za to poskrbela mocarela, a le, če jo boste nadrobili in če bo prava, torej bivolja. Ne pozabite na baziliko, v rižoti in na njej. Bolj divja, boljša je.
Rižota s cvetovi akacije in lešniki
Kako diši, kajne, ko cveti akacija. In koliko grmov je kar ob poti, ki je naša vsakdanja. Naj nam odišavi, torej, še kosilo! Rižota je bo vesela, saj jo bo tudi polepšala. Želite še močnejše okuse? Na rob krožnika cvetovi timijana, že zaradi barve, na vrh rižote pa drobljeni in opraženi lešniki, že zaradi teksture. Limonova lupinica je namesto parmezana, ker ga tudi v rižoti ni. Da je še bolj kremna, poskrbi tolminec (ali pa montasio, z one strani).
Sicer pa lahko ta recept uporabite za vsako rižoto. Osnova, od sestavin, pri katerih velja le najboljši riž, do postopka, pri katerem toploto riža, preden ga zalijete z vinom, preizkusite obvezno z roko, je vedno enaka. Pika na i pa je odvisna od tega, kar ravno kar – cveti.
Pirina rižota z bučo, gorgonzolo in orehi
Ni boljšega dokaza, kako smo včasih dolgočasni! Ni boljše jedi, da naredite temu konec! Nič več ajdove kaše z jurčki, po kateri potrebujemo več zobotrebcev kot po govedini iz predobre juhe. Nič več ješprenjeve rižote, pa čeprav se ji je že udomačilo ime ričota, saj je to le slaba kopija riža. In nič več dolgočasnih rižot, ki imajo vedno enak okus in nikoli prave konsistence. Poskusite končno pirin riž, toda v kombinaciji okusov, tekstur, barv, oblik in predvsem dodatkov, ki zaokrožijo nadokus jeseni.
Saj je tudi pirin riž dolgočasen, dokler ga le tako kuhate. Ko pa mu dodate kremo maslene buče, ko oboje povrhu začinite z rjavim maslom, v katerem se kopajo orehi in žajbelj, ko v mehkobo polnozrnate pire potopite topljivost gorgonzole, in ko na vrh dodate še vaša čustva, nastane jed, ki ne potrebuje ničesar prej in ne potem. Razen kozarca vina, a šele potem, seveda.
Črna rižota, brancin in limonina omaka
Ko je morje na oni strani dopustniških kolon, je na celini dopustno tudi spreminjanje. Črna rižota, na primer, brez lignjev in sip, toda zato z malce feferonske bolečine, brancin brez tržaške omake, toda zato z limonovo in še v koruzni moki, morski krožnik pa brez blitve, toda zato s špinačo, a le ogreto v olivnem olju in česnu. In za nameček, pa ne le za okras, majhni paradižniki, ogreti v olju, da so se v ustih le še razpočili. Kompleksna jed za vroče poletje na celini, ko je kosilo šele za večerjo.
Rižota s krebuljico in kozjim sirom
Kuhanje rižote je umetnost, ki je ne more popisati noben recept! Kdaj riž zalijemo z juho, pove dlan, ko jo položimo nanj. Kaj je to al dente, povedo izkušnje, ko med riž vmešamo mrzlo maslo. Naj bo rižota bolj tekoča kot gosta, pove okus, ki pa se spreminja od kuharja do kuharja. Toda vse drugo je prepuščeno domišljiji. Kdo bi si mislil, da tako mladi kozji sir lahko tako nadgradi tako izkušenj polno rižoto!
Zakaj zelenjavo – papriko, paradižnik, bučke, čebulo – vedno polnimo z rižem? In zakaj je riž le iz riža? Pirin riž je dodatno brušena pirina kaša in najboljšega imajo na eko kmetiji, ki je tudi odlična gostilna (3 srčki), Repovž v Šentjanžu na Dolenjskem.
Sicer pa so posebnost že okrogle bučke, ki jim Italijani pravijo, kako drugače kot, rondini. Idealne so prav za polnjene, pri čemer je domišljiji pot prosta. Ali so lisičke v omaki ali v nadevu, je zato zgolj vaša odločitev.
”Si jutri ti na vrsti?” Vprašanje je povedalo, ne vprašalo. Saj nimata njenih in njegovih dni. Saj kuha ona, le včasih pa tudi on. Saj ni izrazil želje, da bi bil ravno jutri ta včasih. ”Sprašujem, ker že dolgo nisi bil,” je zato pojasnila, da zanj ni bilo več umika. ”Uf, nisem pripravljen, nič nisem razmišljal o tem, ne vem, kaj bi naredil, saj sploh ne vem, kaj je v hladilniku …” se je izmotaval, zato mu je pomagala. ”Krompir imamo vedno doma! Toda, prosim, ne spet tisti tvoj zos. Saj je dober, enkrat letno …”
Če noče zosa, bo pa omaka! ”Si za rižoto,” ga je zanimalo. ”Kaj ne bo krompir?” Včasih mu pa le uspe, da jo preseneti. ”Krompirjeva rižota!” Kar je bilo najprej skepsa, se je na koncu spremenilo v poljub. ”Takšno krompirjevo omako pa lahko narediš večkrat na leto!” ga je pohvalila.
Tags: akacija, artičoke, brancin, bučka, grah, koromač, kozji sir, krebuljica, lešniki, losos, mocarela, paradižnik, radič, recept, rižota, rondini, tartufi, teriyaki