Naj vam bo v 2020 čim bolj sladko, tudi s pomočjo sladkih receptov, ki ste jih najraje pekli in mešali v 2019
Seveda, vse dobro se mora še sladko končati, zato po naj jedeh leta 2019, ki smo vam jih ponudili tukaj, potrebujete še naj sladice. Najboljše vzemimo s seboj, najslabše pa pozabimo. Tudi v Šoli okusov se tega držimo, zato smo pogledali, kaj ste v 2019 najraje pekli, stepali, mešali, krasili in ponujali za sladico. Čeprav vam v Šoli okusov tudi v 2020 ne bomo prizanašali z novimi recepti, med katerimi ne bo manjkalo sladkih in sladkanja, bo ”dovoljeno” tudi stare, vsaj najboljše, ponoviti.
Kavna zmrzlina in meringa z lešniki
Najboljše sladice niso sladek greh, temveč – grenak … Ne bi bile, namreč, najboljše, če bi bile vsak dan in na vsaki mizi. Zato so panakote, tiramisuji, fondanti, krembruleji in druščina, ki so stalnice dolgočasnih gostilniških jedilnih listov, lahko le dobre. Pa še to, zaradi toliko ponavljanj, kopiranj, bližnjic in vrečk, le redke.
Najboljša pa je tista torta, ki jo tašča naredi le enkrat na leto, tista orehova potica, ki je le za božič, in pehtranova, ki je le za veliko noč. Kar je najboljše, je redko. Zato se ga pa veselimo vse leto.
Točno takšna, torej enkratna, je kavna zmrzlina, ki jo podpira in pokriva čokoladna meringa z zlatimi lešniki! Privoščite si jo le enkrat, da vam bo njen okus ostal do naslednjega leta!
Le po imenu je podoben čokoladnemu pudingu, ki ga poznamo (le) iz vrečk, in le po sredici je podoben čokoladnemu kolaču s stopljeno sredico, ki ga poznamo pod različnimi imeni, narastek, soufflé, fondant, lavin kolač, stopljena tortica, moelleux. Sicer pa boste zaradi tega recepta pozabili tako na puding iz vrečke, ki mu je odlika le ta, da je hitro gotov, kot na narastek iz hladilnika, ki mu je odlika le tekoča sredica. Kar je hitro gotovo, je namreč lahko hitro grudasto …, in kar bi naj imelo tekočo sredico, je lahko hitro predolgo v pečici … Torej, zmaga za domač čokoladni puding!
Ste se že kdaj vprašali, zakaj je panakota vedno porcijska? Ali pa, zakaj je sladka smetana vedno bela? Mi smo se. In dobili odgovor v obliki torte, ki hrusta kot tarte, se trese kot panakota in ni sladka, ker je iz čokolade.
Seveda pa ne gre le za velikost, obliko, barvo in maline. Gre za to, da so si panakote, odkar so postale pred leti tako popularne, da si jih nobena gostilna ne upa ignorirati, podobne kot pudingi, ki jih tudi nihče več sam ne skuha. In tako so tudi panakote le še iz vrečk, kot tudi sladka smetana ni več od krav … Zato kupite pravo sladko smetano, ki ni rastlinska in ne trajna, ter naredite panna cotto na svoj način!
Tortica z limonovo kremo in meringo
Nimamo radi pomanjševalnic pri poimenovanju jedi, saj so jih polni gostilniški jedilniki, toda večja sorodnica – limonov tarte – je tukaj, zato je tortica pač za enkrat, dvakrat v usta. Nastala je iz čiste potrebe. Sipa, ki je tukaj, je imela toliko črnila, da si je bilo po njej potrebno oplakniti usta. Zato limonova krema. In ker je sipo v črnilu tako preprosto skuhati, tudi pri tortici nismo komplicirali. Malo truda, toda velik učinek! Zato krhko testo, ki ne potrebuje jajc, krema, ki ne potrebuje pečenja, in sneg beljakov, ki ga je potrebno le stepsti. Uspelo je tako, da smo jo ponovili še v septembrski gostiji.
Torta iz vetrca z lešniki in malinami
Če vam meringin oblat ne bo razpokal med pečenjem, če vam ne bo počil pri odstranjevanju modela – za oboje so možnosti podvojene, saj potrebujete dva -, če vam ju bo uspelo nepoškodovana spraviti na tortni pladenj, spodnjega premazati s smetano in obložiti z malinami, zgornjega povezniti na vrh in potresti s sladkorjem v prahu, in če boste to rahlo-penasto-krhko torto uspeli nato še prerezati brez zrušitve, potem bo iz nje nastala grmada tisti trenutek, ko boste v njeno mikavno rezino zapičili vilice …
Toda, nič hudega, karkoli in kadarkoli se zgodi! Ta vetrc ni le mamljivo lepljiv, krhek in votel, temveč je povrhu še drobljiv, sočen in mehek, zato je vseeno, kdaj in kje se zdrobi, podre, poči, prelomi, samo da pride vse to – v usta!
Bolj lepljiv je, manj je možnosti, da bi se izsušil … Puding je tako in tako angleška nacionalna jed, saj ga delajo celo iz krvavic, ki so mu tudi dale ime. Angleška beseda pudding je nastala iz francoske boudin (krvavica). Ko se v angleških pubih po pivu in viskiju želijo posladkati, pa naročijo lepljivi puding s karamelo, sticky toffee puding.
Tam so ga odkrili chefi iz gastro pubov in ga nekoliko nadgradili. Mi smo takšno ”boljšo” verzijo tradicionalne angleške sladice našli v knjigi Trish Deseine Nora na karamelo. Zdaj vsaj veste, za kaj se dajo uporabiti datlji. In tudi natron je obvezen.
Zima zna prevarati apetit. Zunaj je mrzlo, znotraj za mizo pa prijetno, zato pojemo več kot bi smeli, nato pa naredimo manj kot bi morali. Za popoldanski sprehod brez sonca, v vlagi, pod oblaki, ko brije ali med snegom celo dežuje, ni nobene volje. Tudi hrana je pozimi težja in zato nas pritiska navzdol, na kavč in pred televizijo … Nič dobrega za pomlad, ko posije sonce, vse cveti in diši, mi pa smo na dieti.
Zato pozimi ni dobro vse in preveč naenkrat. Zakaj pa ne bi bila za kosilo le gosta juha?! Tudi po njej sonce sicer še ne bo pregnalo mraza, toda nič nas ne bo sililo navzdol, zato ne bo izgovora, da tako polni ne moremo na sprehod. Ko se vrnemo, bo čokoladna rezina že pečena in tudi dovolj ohlajena. Zima je za čaj, ob njem pa je popoldan vedno dobro še kaj sladko-čokoladnega. Še posebej, če je brez greha.
Četudi je le nekaj lončkov na okenski polici, se nabere, v shrambi in hladilniku. Ker pa, če nimaš vrta, vsaj sosedovega, nisi Sloven’c, in vsako soboto košaro (ne uporabljamo več vrečk!) napolni tudi tržnica, je čistilna akcija potrebna vsak teden. Staro mora ven, da lahko novo pride noter. Tej delovni akciji čiščenja, rezanja in mešanja zelenjave v čorbo, enolončnico ali gosto juho, se lahko ubrani le en izgovor – po njej smo prehitro lačni!
Zato je ta tart (tarte po francosko, pita po naše) prava rešitev za vedno svežo zelenjavo … Ne delajte si zalog v hrambi in hladilniku, raje specite dovolj veliko pistacijevo pito, da bo še za jutri. Njena skrivnost je namreč v večnamenskosti, ko potrebujete sladico, je lahko ob njej še sladka smetana, ko potrebujete (po juhi, čorbi, enolončnici) glavno jed (zato dodajte timijan!), odrežete pač večji kos.
Zelenjavne sladice so vse bolj popularne. Zato je ta z avokadom … Pa čeprav avokado sploh ni zelenjava, saj je sadež lovorovca. A uporabljamo ga predvsem kot zelenjavno prilogo slanim jedem, od piščancev do rib, od omak do solat.
Vendar je avokado vsestransko uporaben. Tudi zato, ker je sam, brez začimb in spremljave, zelo dolgočasen, medel, brez okusa. Že nekaj kapljic limone, ki jo potrebuje, da ne oksidira, ko ga prerežemo, pa ga oživi in poživi. Rad ima tudi sol, blaži grenkobo, ljudi vse, kar je pekoče. Ni čudno, da ga poznamo že 8.000 let.
Toda sladko? Saj ravno zato – da jagodna sladica ni presladka!
Figova tortica s karamelnim kokosom
Helen Goh je idejo za sočen in saden kolač s hrustljavim pokrivalom dobila v Avstraliji in na novi Zelandiji, kjer namesto fig uporabijo datlje, mi pa pri Yotamu Ottolenghiju, ki je recept objavil v njuni skupni sladki knjigi (Sweet). Prvič, a ne zadnjič, smo tortico pojedli na rojstnem dnevu sredi pomladi, kar je pomenljivo. Namreč, če povabiš, se še posebej potrudiš, zato je tudi hodov več, jedi tekmujejo med seboj, vsako spremlja vino, ki ga ni malo, na koncu pa se nikomur nikamor ne mudi. Vseeno pa je bila figova tortica pospravljena na mah, vsi bi še, kljub zimskim sestavinam, več-hodni preteklosti in naporno-spalni prihodnosti.
Sladica, ki ji uspe vse to, je zmagovalka. Zmagovalke pa so večne. Še na veliko ponovitev, torej!
Tags: čokolada, desert, kolač, puding, recept, rezina, sladica, sladko, tarte, torta
