Pravzaprav je Vacherin Mont d’Or, ker ime vacherin nosi več francoskih in švicarskih kravjih sirov z mehko, mazljivo sredico in umivano skorjo. Mont d’Or je v majhnem hlebčku v leseni škatli, z njo pa ga tudi pogrejemo v pečici, da postane topljiv kot fondue. Vacherin s pogorja d’Or je povsem sezonski, ker je narejen iz zimskega mleka krav, ki sicer na mejnem področju med Švico in Francijo prispevajo mleko za sir gruyere. Vacherin Mont d’Or je zato v prodaji le med oktobrom in aprilom. Kot fondue ima tudi vacherin Mont d’Or za spremljavo najraje kuhan krompir. Toda, ker je tako…

Katalonska krema (crema catalana) ni creme brulee! Pa tudi ne dalmatinska rožata. Podobnosti sicer obstajajo, toda bolj pomembne so posebnosti. Cremo catalana odlikuje nepogrešljivi okus limonove lupine, ki ga nepogrešljivo sladi opražena cimetova palčka! Zaradi teh značilnosti je crema catalana večna sladica, ne le v Kataloniji ali Španiji, temveč tudi pri vas doma, ko vam je čebulna omaka z jurčki in polento (s klobaso ali brez) tako uspela, da je po njej potrebno postrugati iz nizke skodele še nekaj sladkega. Zato pa ste jo skuhali že dan prej, kajne!

Gnudi niso njoki, ki so narejeni iz krompirjevega testa. Gnudi so cmočki, narejeni iz rikote, ki je narejena iz sirotke. Gnudi tudi niso testenina, ker so le nadev, okrog katerega nič ni. Zato so gnudi predvsem mehki, nežni in voljni! Za to mehkobo pa je potreben pravi recept. Preizkusili smo jih veliko, da smo na koncu sestavili tega, ki je najbolj prilagojen domačemu kuhanju, ima največ možnosti, da vam bo uspel in da bodo jedci na koncu rekli: ”Kako so mehki!”

Fermentirani (temni) sardoni (inčuni, sardelni fileji) so nepogrešljivi, ko na celini, daleč od morja, potrebujemo v jedi globino. Kot dodatek gostim juham, enolončnicam in omakam poskrbijo za umami, ne da bi jed postala morska. Toda na pizzah so ponavadi preveč morski in slani. Zato smo jih zamenjali z belimi, nefermentiranimi, v kis in olje vloženimi sardoni. In jih zato dodali na že pečeno pizzo. Jedi ne dodajo globine, saj je pizza ne potrebuje, temveč svežino, saj je ta, ne pa slanost, kulinarična značilnost morja.

Klobasa je lahko po vaši izbiri. A dovolite, da vam razložimo, zakaj smo uporabili italijansko salsiccio. Zato, ker imajo naše kranjske, pečenice, domače, od sorodnikov, prekajene in podobne klobase vedno nečesa preveč. Ponavadi sta to česen ali dim, pogosto oba hkrati. Kar, ne trdimo, da je slabo, oziroma, da ni dobro, toda potem se s prilogo res nima smisla preveč zamujati, gorčica je vedno v hladilniku, kislo zelje pozimi pa tudi. Toda v tej jedi je glavna omaka! In zato je ”pečenica” čim bolj nevtralna in le kuhana. Ta omaka je namreč takšna, da klobase niti ne potrebuje in zato…

Na Gorenjskem jih raje naredijo sicer z ajdovo moko, a saj že veste, da želimo v Šoli okusov vedno malo drugače. Ker krapi niso ravioli, hkrati pa so ajdovi velikokrat pretrdi, smo semolino vzeli italijanskim testeninam, rženo moko pa tirolskim krapom. Ker vam bodo že pozimi všeč, bo s pravo debelino, ki je najbolj pomembna zaradi ugriza, spomladi, ko jih boste naredili še s čemažem, že dosti manj težav. Saj veste, biti morajo enako mehki kot trdi….

Sladoled je tudi pozimi na vsakem vogalu, hruške so pozimi najbolj sočne, lešniki in mak pa so nam ostali še od božične peke. Zato, ker se vreme vedno bolj čudno obnaša, je pozimi dobro biti na vse pripravljen. Če slučajno pade sneg, kaj se najbolj prileže, ko popoldan pridemo s smučanja? Nekaj sladkega … Če bo spet deževalo namesto snežilo, kje se bo na toplem najlepše prileglo nekaj sladkega? Doma … Če, torej, spečemo nekaj sladkega za doma, kaj bo enako dobro še jutri in pojutrišnjem? Nekaj sočnega in hrustljavega … Odločitev je padla, le po sladoled skočite in ogrejte…

Panko drobtine z dimljeno šunko nepredušno zaprite in jih uporabite še večkrat. Hrustljavi posip čez zelenjavo, solato, meso, čez vse, kar bi bilo brez dolgočasno.

Še vedno menimo, da je, ko se odločimo za brezmesno kosilo in za glavnega igralca izberemo belgijski radič, najboljša spremljava vitlofu pire krompir. Vitlof ali belgijski radič se, namreč, rad peče in takrat njegova nežnost, ki se izraža na neobičajen način, z grenkostjo in pikantnostjo, zato ob sebi potrebuje nekaj, da ”oplakne” (nadokusa) polna usta. A če vitlof gratiniramo, torej v pečici, ne pa karameliziramo, torej v ponvi, lahko tudi krompir dobi drugačno vlogo. Zato smo si rekli, zakaj pa ga ne bi dali kar k vitlofu v pekač. Preverite, če nam je uspelo. Zraven priporočamo le skledo solate.

Ko je takos večer, je okrog mize vedno veselo. Tortilje so zložene na kup, naokrog pa je polno zelenjavnih omak, namazov in krem, ki jim je potrebno dodati le nekaj beljakovinskega, da iz preprostega zvitka nastane pojedina. Zato smo tokrat idejo družabnih takosov uporabili za enolončnico, ki pa se ne je (le) z žlico, temveč tudi z rokami. In tako je tudi iz nje nastala pojedina! Ideja je v tem, da tudi z malo časa lahko ustvarimo tudi po službi kosilo/večerjo v več hodih, pa čeprav zanje uporabimo le en krožnik. Črni fižol v gosti omaki smo zamenjali s čičeriko,…

Pozimi je jabolk (v ozimnici) toliko, da je štrudelj vsak teden v nedeljskem kosilu. Se ga še niste naveličali? Predlagamo, da ga to nedeljo enostavno izpustite, jabolka pa porabite med tednom. Korist bo, namreč, dvojna, v nedeljo se spet ne boste preveč najedli, med tednom pa ne boste spet v trenutkih sladkorne krize šelesteli s čokoladnim papirjem. Ta kolač je tako sočen, da bo potešil večdnevno krizo, ne da bi se medtem izsušil. Skrivnost je v sestavinah, ki le strašijo s kalorijami, v resnici pa je zaradi njih dovolj že majhna rezina kolača za njegov velik učinek….

Skrivnost dobre pašte je v tem, da se testenine z omako premešajo že v ponvi, ne pa šele na krožniku! To tudi pri nas, kjer so sinonim za testenine še vedno le špageti, za omako pa le bolonjska, pa čeprav oboje v Italiji sploh ne gre skupaj, ne v ponvi in ne na krožniku, ni več skrivnost. Toda, ste vedeli, da je skrivnost odlične (ne le dobre) pašte v tem, da gre na koncu še na zapeko v pečico?! In tako ste zdaj v Šoli okusov izvedeli v enem receptu kar tri testeninske resnice. Zamenjajte, torej, špagete s kratkimi makaroni,…

Je riba boljša pečena ali kuhana? Najboljša je tako pečena, da se skuha! To pa pomeni, da morate za najlepšo morsko belo ribo, svežo, divjo, veliko, kupiti še dva kilograma soli. Naj bo tudi v pečici v svojem okolju. Sol mora biti morska in groba, saj se ne sme (sama) sprijemati. Ker pa mora ribo dobro objemati, ji dodamo beljak, da se (vseeno) sprime. Beljaka ne stepemo, kot vas učijo drugje, temveč le rahlo razžvrkljamo. Ribe ne začinjamo, temveč začinimo sol, z mešanico najboljših poprov, ki jih premoremo. Čeprav je riba v ”mavcu”, se bo vseeno nadihala poprovih vonjav. Manjšo…

Že pri jabolčni torti z orehi smo ugotovili, da ne potrebuje vsaka torta praznovanja. Zakaj pa je ne bi spekli kar tako, saj imajo jabolčne torte to dobro lastnost, da ostanejo sočne, torej sveže, več dni?! Toda cela torta vam je vseeno preveč … Vi bi le nekaj majhnega … Tortico, torej! Ima vse, kar imajo velike, le da velike zahtevajo več dela. Obenem pa s to tortico ne dobite le enega recepta, temveč kar tri: obod iz piškotov lahko uporabite za pravo torto, jabolčni kompot je lahko samostojna sladica, prav tako pa tudi nugatov mousse, ki lahko nadomesti klasičnega…

V naši prehrani ima meso preveč pomembno, dominantno vlogo! To je dejstvo, ki ga skušamo popraviti na nepravi način, tako da iščemo nadomestke mesa. V Šoli okusov se tega lotevamo drugače. Prvič, v naših jedeh/receptih meso nima najbolj pomembne, dominantne vloge, temveč je, kvečjemu, le dodatek. Ne prisegamo, namreč, na vegetarijanstvo, toda hkrati še manj prisegamo na mesojedstvo. In drugič, mesu ne iščemo nadomestkov, temveč v naših jedeh/receptih z uporabo nemesnih sestavin, njihovimi kombinaciji, načinom priprave, okusi in nadokusom, odpravljamo potrebo po mesu. Dokaz za to drugo so kraljevi ostrigarji v azijsko začinjeni omaki! S svojim nadokusom namreč ne nadomeščajo…