Kam v dobro gostilno? Najin izbor za poletne dni: prvaki slovenskih pokrajin in regij
Izbrala: Violeta & Uroš Mencinger
V tretjem izboru so regionalni ”prvaki”, gostilne, ki tradiciji dodajajo sodobnost in s tem dokazujejo, vsaka na svojem koncu, raznolikost in pestrost slovenske kuhinje, ki zato ni samo ena, temveč jih je toliko, kolikor imamo v majhni deželi gora, planin in dolin, morja, jezer in rek, gozdov, polj in goric, ravnin, strmin, brd in gričev, običajev, dialektov, različnosti in pokrajin. Zato pa imamo toliko tako dobrih gostiln – ker so regionalne posebnosti znale spremeniti v svoje specialitete in prednosti!
Le poiskati, najti, odkriti, poznati jih je treba … Saj so dobre ravno zato, ker niso za vsakim ovinkom, pri vsakem (avto)cestnem izvozu, ob vsaki množično obiskani znamenitosti. Saj so res naše, slovenske, domače, pristne, toda ravno zato tudi regionalne, posebne, drugačne. Saj so zato najboljše. Ker niso takšne kot vse druge!
Drugi izbori:
Vrhunsko in ustvarjalno
Domače in naše
Kmetije in domačije
Urbano in živahno
Meso in še kaj
Morje in reke
Vino in hrana
Doživetje in izlet
Vsaka gostilna nastopa samo v enem izboru. Čeprav so nekatere tako dobre, da sodijo med najboljše po različnih kriterijih.
Kulinarični sprehod po Sloveniji kar z gradu dokaže, da slovenska kuhinja ni le na žlico in ne le na turističnem meniju, da Ljubljana ni le okrog Ljubljanice, temveč tudi nad njo, ter da prestolnica ni le zelena, temveč tudi bela.
Najbolj znana slovenska jed je potica in najboljša je pri Kuklju!
Okusi so še vedno domači, znani, stari in iskreni, le da so še nežni in spenjeni, moderni in razgledani. Pustite prostor za Ksenjine sladice!
Kraška kuhinja iz najboljših lokalnih sestavin, v družbi najboljših kraških vin, z obiljem originalnosti in s pravo mero sodobne kuharske spretnosti.
Planine na vinskih gričih nad Piranskim zalivom. V krušni peči je zato v lončeni podpeki dovolj prostora za največjo hobotnico ali najmanjšega jagenjčka.
Na grofovski pristavi za zelenjavojedce, ki se pregrešijo le pri pršutu, za mesojedce, ki jejo meso le zato, ker jim zelenjava še ni ponudila prave alternative, za vse, ki radi na Vipavskem dobro in lepo jejo.
Najboljša prekmurska gostilna! Generacije Rajhovih skupno ustvarjajo prihodnost prekmurske kuhinje, ki ni odvisna več le od bograča in gibanice.
Postelja na drevesu in kuhinja po Martininem navdihu. Kažipot v kulinarično-arhitekturni regionalni turizem prihodnosti!
To je ”le” preprosta gostilna, v kateri te hrana ”le” razveseli, tudi s pomočjo ”le” prleških vin, in v kateri ne güči le Zvonko, temveč tako lepo prleško žvrgolijo tudi Jelkine jedi.
Najboljše jedi so iz starih receptov. Ko jih kuha novodobna chefinja.
Krka se zeleno preteguje pod cesto, mesto pa se začenja za zelenjavnim vrtom, a tukaj je naenkrat vse novo, čeprav je ostalo tudi vse staro.
Dolenjska filozofija in chefova večna dobra volja v avtohtonih jedeh z novimi oblačili.
Kulinarična karta kar treh dežel! Chefi se menjujejo, tromeja pa ostaja.
Ko so grumpi veliki in mastni, kruh domač in skorjast ter mežerli iz pljučk, je lončena posoda boljša od najbolj finega porcelana.
Tags: fink, gostilne, hiša, mahorčič, majerija, na gradu, oštarija, pri kuklju, pri lipi, raduha, rajh, ruj, skipass, slovenija, torkla, tramšek, triglav