Vse pripravimo vnaprej, tik pred zdajci le zložimo skupaj. Uspeh je zagotovljen, saj ima vse značilnosti klasične francoske pite, ki ima hrustljavo dno in sočen, kremni ter sadni nadev. Za Šolo okusov pa takšen tarte ni pomemben le zaradi svoje lepote in dobrote, temveč tudi zaradi – šole. Z eno…
VEČ
V Šoli okusov nimamo radi dolgčasa, zato ne ponujamo receptov, ki jih vsi znajo, in jedi, ki jih povsod kuhajo. Toda včasih se tudi nam prileže ”klasika”. Takrat si zaželimo eno od – večnih jedi. To so jedi, ki so najboljše brez spreminjanja, dodajanja, moderniziranja. Najboljše pri teh jedeh je…
VEČ
V Šoli okusov učimo, da je recept potrebno najprej do konca prebrati, šele potem pa se ga od začetka lotiti. A tokrat od tega pravila odstopamo – v vaše dobro. To juho je potrebno, namreč, najprej okusiti in jo šele potem skuhati … Saj nam sicer ne boste verjeli, da…
VEČ
Saj je čar piknika, da smo ob žaru v kratkih hlačah, za mizo brez prta in z jedmi brez receptov. Meso obračati zna pač vsak … Zakaj pa ne bi bilo enkrat malo bolj svečano? Zakaj ne bi po dolgem času rešetke na žaru tako očistili, da se bodo spet…
VEČ
Pri njih je goriška vrtnica, pri nas, v Solkanu, pa sukenski regut. Za vse pa je enako velika – trofeja! Goriški siljeni radič je za dobrojedca kot rogovi kapitalca za lovca. Dosti premalo ga je za vse, ki ga obožujejo. Zato je najboljši surov, kot zimska solata, ki ji zadoščata…
VEČ
Vzemimo polnjenim paprikam meso in kaj ostane? Nadokus! Ker nam ne verjamete, morate poizkusiti. Je še kakšna bolj preprosta jed, ki da še večji rezultat? Naj bo poleti ali že jeseni, kosilo bo sicer kratko, toda pookus bo dolg. Še daljši od podolgovatih zelenih paprik, ki jih je potrebno le…
VEČ
Ni ga poletja, v katerem ne bi dišalo po pečenih paprikah! Čeprav neradi gledamo nazaj, nam je to še ostalo z Balkana … Brez pečenih paprik, ki na žaru povsem počrnijo, da se lažje lupijo, nato pa so s česnom, peteršiljem, kisom in oljem lajšajo uživanje velikih količin čevapčičev, pleskavic,…
VEČ
Sprehod po sobotni tržnici napolni košaro z najmanj desetimi vrstami paradižnikov. Včasih je bilo le volovsko srce in le tisto, kar ni imelo imena, je pa vsako letos zraslo … Danes pa ima vsak paradižnik svojo obliko, velikost, barvo, celo vzorec, predvsem pa okus. To ni le umami, ker so…
VEČ
Takšno zeliščno olje, ki zdrži nekaj mesecev v hladilniku, poleti velikokrat prav pride, posebej, ko zadiši z žara. Saj je večinoma dovolj, da čez pečeno meso, ki je nekaj minut počivali, da so se sokovi porazdelili in umirili, prelijemo le nekaj žlic dobrega olivnega olja, ki je že samo po sebi…
VEČ
Nekaj mora biti vedno v hladilniku! Jajca, kos parmezana, kraška panceta, ostanki od včeraj in vsaj en pesto. Slednji zato, ker so v kuhinjski omari vedno najboljše testenine, zato ne potrebujejo veliko za hitro in dobro kosilo. Le malo pesta, ki ga je potrebno le malo razredčiti z vodo, v kateri…
VEČ
Bolj se rdečijo, bolj me je strah. Da bi nam zmanjkalo paradižnikovih receptov … Toda, brez skrbi, to je nemogoče! Zakaj, torej, ne tudi rižota? Saj vanjo večkrat damo še kaj paradižnika, a nikoli toliko. Tokrat pa naj bo pošteno rdeča in pošteno napolnjena z umamijem. Kolikor ni sama dovolj kremna -…
VEČ
Seveda, z bučnim oljem in veliko čebule je paradižnikova solata najboljša. Toda, ali ne bi paradižnikove solate vsaj enkrat poskusili malo drugače? Na vrtu so zdaj najlepše barve, eni paradižniki so oranžni, drugi temno rdeči, eni so skoraj črni, drugi skoraj zeleni, eni so veliki, drugi mali, eni okrogli, drugi…
VEČ
Najprej so divji, potem pridejo (domači) zeleni, nato vijolični in na koncu še beli. In vsaki imajo svoje recepte. Zato so vijolični najboljši z ušeski, tako kot jih ima pred tem rad brokoli. Posebnost tokrat je pesto, ki je iz indijskih oreščkov, manj oljnat in oreškasto aromatičen, zato pa bolj…
VEČ
Ta pizza se imenuje tudi pizza Palermo. Toda zanjo ni potrebno na jug Italije, če le imate dovolj zanimive paradižnike, čim manjše in čim bolj pisane, tem boljše. Pravzaprav gre za inačico italijanske klasike, s katero paradižnik, mocarela in bazilika (napoletana) ustvarijo italijansko zastavo (tre colore). Toda, z malo domišljije in s polnim…
VEČ
Tokrat brez kuhanja! Paradižnikova omaka se skuha sama – na pizzi, med pečenjem! Torej jo je potrebno le zmešati, po tem vrstnem redu: vključite pečico na najmočnejše in vanjo postavite pekač (ali kamen) za pečenje pizze; odprite konzervo sesekljanih paradižnikov; zmešajte omako po receptu. Pri mešanju omake pa ste lahko tudi…
VEČ