Receptov za pečenega piščanca ni nikoli preveč. Saj sploh ne gre za piščanca, temveč njegovo spremljavo. Čeprav je spomina in naslednje priložnosti vredna tudi ta njegova marinada, ki mu ohrani sočnost in zagotovi hrustljavost. Priloga pa tako pečenemu piščancu doda razsežnost, ki sega vse do Mehike. Cimet na paradižniku? Solata…
VEČ
Čemaževa juha je boljša od česnove, ker ni tako divja. Hkrati ima barvo, ki privlači. Zdi se, torej, da je samozadostna. A ne za Šolo okusov! Mi hočemo vedno več. Torej smo jo okrasili s čemaževimi cvetovi, ki so potem tudi malo ”zbodli”, in posipali z dimljeno šunko, da je…
VEČ
Kari (curry je po angleško) je mešanica začimb. Enako pa se tudi imenujejo (indijske) jedi, ki so začinjene s to mešanico začimb. Strogih pravil, katere začimbe sestavljajo kari mešanico, ni, pravzaprav je edino pravilo to, da morata imeti vsak kuhar in vsaka jed svojo kari mešanico začimb. Kari v prahu…
VEČ
Kdor ima rad riž, ga bo jedel tudi s piščancem. Kdor ima rad pečenega piščanca, bo ob njem prenesel tudi riž. Za ta recept torej ni bojazni, da ne bi doživel dovolj ponovitev. A če razmišljamo na ta način, potem tega recepta ne potrebujemo! Ne, to ni riž s piščancem,…
VEČ
Velikokrat je najbolj pomemben del kuhanja – nakup. Zato, ker ni dobrega kuharja brez dobrih in pravih sestavin. V koroninem času je nakup sicer otežen, a tokrat ne gre toliko za kakovostno – čeprav v Šoli okusov uporabljamo le piščančje meso iz proste reje! – kot za pravo izbiro. Gre…
VEČ
Grahova juha je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Grahova juha ima barvo, ki iz vsakega letnega časa naredi pomlad, povrhu pa je (zamrznjen) grah tudi v Šoli okusov dovoljen vse leto. Grahova juha je hitro gotova. Grahova juha ljubi dodatke – tukaj. Grahova juha je rada svečana. Grahova juha je…
VEČ
Grahovo juho (lahko) jemo vse leto, saj je zamrznjen grah edina zelenjavna ”zmrzlina”, ki vam jo v Šoli okusov ”dovolimo”. Zato pa spomladi, ko je grah mlad, svež, slasten in sladek, ne bomo dolgočasni. Tudi grahova juha je, namreč, lahko nekaj posebnega. Ta je pod azijskim vplivom, ki pa vseeno…
VEČ
Zaradi takšnih jedi, ki so tako drugačne od vsega, kar je vsakdanje, tradicionalno in običajno, gremo tako radi vsak dan v Šolo okusov! Ker se nam z njimi odpre novi svet! Na koliko načinov smo že pripravili bučo? In vedno je bila dobra, kajne. Potem pa te po toliko ponovitvah…
VEČ
”Jaz glavno jed, ti pa predjed,” se je glasilo običajno naročilo. Le da je tokrat še dodala: ”Pa, prosim, brez kruha!” Če bi šlo le za hujšanje, ne bi bilo le brez kruha, temveč kar brez predjedi. Ne, šlo je za nekaj drugega. Ni hotela, da bi svoj del naloge…
VEČ
Pri njih je goriška vrtnica, pri nas, v Solkanu, pa sukenski regut. Za vse pa je enako velika – trofeja! Goriški siljeni radič je za dobrojedca kot rogovi kapitalca za lovca. Dosti premalo ga je za vse, ki ga obožujejo. Zato je najboljši surov, kot zimska solata, ki ji zadoščata…
VEČ
Na blagajniški trak položim zavitek svežega norveškega lososa. Ni poceni, kilogram je po 20 evrov. A fileji so debeli, čvrsti, zdravi, res sveži in losos ne meso ne vonja po lososu, temveč diši po morski svežini. Za dva in za ta recept je cena zato 8 evrov. Ko čakam, traja,…
VEČ
Bolj kot za okuse, ki pa so zato všečni, torej popularni, gre tukaj za organizacijo. Včasih je potrebno, da je hitro, ker velikokrat ni časa niti za gostilno, kaj šele za resno kuhanje. Zato je dobro začeti že včeraj – skuhajte riž! -, danes pa le zmešati in opražiti. Trajalo…
VEČ
Poleti že tako vse diši in ima okus, ki ostaja v spominu. Poletje je, skratka, nadokusno, zato potrebuje prav takšno jed. Jed, ki sešteva okuse, arome, teksture, dokler v ustih ne ostane tisto, kar v možganih traja do prihodnjič. Dokler ne ponovimo. Vedno znova. Vsako poletje in večkrat. Zato je…
VEČ
Zasedba je spomladansko brezhibna, beluši, mladi grah in mavrahi. Torej ne more iti nič narobe, četudi bomo malo eksperimentirali. Polpeti z beluši? Kot omaka že, a ne kot ”pleskavica” … Toda prav pri njej smo se nekaj naučili – da je najbolj pomembna njena sočnost. V pleskavici je zato čebula,…
VEČ