Tarte ni kolač, ker je to quiche, zato je pita, ker jo pod tem imenom poznajo po vsem svetu – 10+ tartov in pit
Francozi imajo tarte, Italijani pizzo, Slovenci (in še marsikdo) pa pito. Priljubljenost je svetovna in velika, tega pa je kriva raznolikost. Pri tarte/piti domišljija ne pozna meja, sladko ali slano, krhko, listnato ali kvašeno testo, nadevi zelenjavni, mesni, ribji, sadni, kar je pač v hladilniku ali shrambi, Pa še slepo peči se boste naučili.
V našem zadnjem nadevu so bili na krhkem testu, ki je hrustljalo, ko se je šele v ustih drobilo, por, kraljevi ostrigarji in kozji sir. Prava zimska pita, ki jo ješ tako dolgo kolikor je zraven v skledi solate. Če gre prepočasi, jo primeš kar v roko, če omagaš, nadaljuješ zvečer ali zjutraj.
Ker je bilo tako dobro, smo pohiteli zapisat recept. A je bilo že polno … Na Šoli okusov je že toliko tartov in pit, da boste znali že sami. Da se boste lažje spomnili, jih sledi 10+.
Velikokrat ni pomembno le, kako skuhati, temveč tudi, kako počakati, da se ohladi … Ta tarte je klasičen primer za slednje. Iz pečice pride tako dišeč, da od čakajočih nihče ne zdrži za mizo, in tako našopirjen, da že mora biti dober razlog za takšen ponos. Toda, ravno zato, ne zarežite vanj prehitro, temveč počakajte, da mu kopavost upade, ker ima v tem času tudi dno priložnost, da se ohladi do hrustljavosti.
Sicer pa ni sam kriv, da je tako dober in da ga hočete tako hitro napasti. Vi ste ga spekli! Čestitke!
Mlada blitva, orehi in sušeni paradižniki. Drobljivo, hrustljavo in tako mehko. Okroglo, da poješ trikotno. Pozna jesen, toda mlada zelenjava. Sama nasprotja, ki pa se ravno zato privlačijo. Je le tart(e) in toliko različnih smo že spekli, toda je celo kosilo in mrzel je zvečer morda še boljši. V čem je skrivnost? Da ne potresete takoj, temveč ko je že na pol pečeno! Da ni mlada le blitva, temveč tudi radič, ki bo s fižolom v solati najboljša spremljava. Da niso orehi le v posipu, temveč tudi v dnu.
Tarte z lisičkami, jurčki in panceto
Gre, pravzaprav, za solato. Včasih je tak dan, da bi pojedel vseeno kaj, da je le velika skleda krhke zelene solate zraven. To je, najbrž, takrat, ko je življenje preveč sladko in potrebuje malo kisline.
Ravno zato bi bilo škoda, če bi bila ”priloga” k solati zgolj izgovor. Solata bo še boljša, če bo imela pravo spremljavo. To pa pomeni, da mora tarte imeti hrustljavo dno in sočen nadev, ki mora imeti izrazit okus, da potrebuje solato, ki ga zgladi. Septembra, ko se gozdovi začnejo polniti z lisičkami, jurčki in nabiralci, je zato pravi čas, da k prvima dvema tanko zrežete debeli kos čim bolj domače pancete. Le solate nikar ne začinite z ”balzamikom”, temveč z najboljšim vinskim kisom.
Ko se mudi, se prevečkrat zgodi, da zmanjka časa za domišljijo. In ker se nam prevečkrat mudi, jemo zato večinoma – dolgočasno. Koliko užitkov zamudimo, ko v naglici posežemo po vedno enakih sestavinah in istih receptih. Zaradi tega vse življenje kolobarimo največ deset jedi. In živimo v prepričanju, da so to tiste jedi, ki jih imamo najraje. Seveda, če pa drugih ne poznamo!
To je uvod v preprosti recept … Ker takšne recepte pravzaprav največkrat potrebujemo. Takrat, ko se nam mudi. Ko nimamo časa za dolgo nakupovanje, še manj za dolgo kuhanje. Smo pa lačni in ne bi radi spet tega, kar smo že predvčerajšnjim, le da na drugem krožniku.
Testo je zamrznjeno, torej je vedno doma. Bučke imajo sedaj sezono. Torej je potrebno prižgati le pečico in narezati paradižnik za solato.
Tarte s paradižniki in baziliko
Sprehod po sobotni tržnici napolni košaro z najmanj desetimi vrstami paradižnikov. Včasih je bilo le volovsko srce in le tisto, kar ni imelo imena, je pa vsako letos zraslo … Danes pa ima vsak paradižnik svojo obliko, velikost, barvo, celo vzorec, predvsem pa okus. To ni le umami, ker so eni bolj sladki, drugi bolj kisli, z olupkom vred so tudi grenki, in številnih ni potrebno niti posoliti, saj so tako mineralni. Skratka, paradižniki niso več dolgočasni.
To pa je potrebno izkoristiti. Ne le vsak dan solata in ne le za ceno zimo paradižnikove omake. Naj bo čim bolj pestro in raznoliko, pomeni, da je paradižnik avgustovskem meniju vsak dan, a vsak dan na drugačen način. Oziroma, ta tart(e) boste še nekajkrat ponovili!
Limonov tarte z baziliko in meringo
Vse pripravimo vnaprej, tik pred zdajci le zložimo skupaj. Uspeh je zagotovljen, saj ima vse značilnosti klasične francoske pite, ki ima hrustljavo dno in sočen, kremni ter sadni nadev.
Za Šolo okusov pa takšen tarte ni pomemben le zaradi svoje lepote in dobrote, temveč tudi zaradi – šole. Z eno sladico se naučite za tri … Prihodnjič boste dno spremenili v keks, ki ga bo potrebno le namočiti v tekočo čokolado, limonovo kremo, s katero bo potrebno obložiti še kakšno drugačno pito, in meringo, ki bo prišla vedno prav, ko biskvit potrebuje le rumenjake, za drugi dan pa ostane toliko beljakov.
”Zdaj je tudi na televiziji!” je navdušeno ugotovila, ko je razrešila že pet knjižno-kriminalnih primerov komisarja Dupina. ”Zdaj pa res morava v Bretanjo,” je bila posledica že prvega dela, ki je na obalo naplavilo tri moška trupla. ”Saj to so le romani,” se je skušal upreti, a se ni dala: ”Toda naravne lepote, ki so tako podrobno opisane, so resnične. In tudi gostilne! Že vem, kaj bom naročila v L’Amiralu, steak-frites, potem pa jabolčni tarte.”
Torej je kupil Banalecovo kuharsko knjigo in ji iz nje spekel komisarjevo najljubšo jabolčno pito iz listnatega testa.
Tarte z vaniljevo kremo in rabarbaro
Kuhanje je kombiniranje! Tukaj, kjer se v okusih sladko druži s kislim in v teksturah drobljivo s kremnim, bomo zato pekli in kuhali ter združili še vroče z že hladnim. Rabarbara si to zasluži. Ni je veliko in je le kratek čas, zato jo je potrebno takrat čim boljše izkoristiti. Tarte, ki ima dovolj velik premer, da zaključi kosilo, pa še ga ostane toliko, da je popoldan ob kavi in zvečer ob televiziji, zato ni bil naključno izbran, da se ji pokloni.
Rabarbara je tista, ki ima spomladi na vrtu največje liste in najdaljša stebla. Ko je bo čez nekaj časa polna cela tržnica, bo za kompot, ko pa je še tako mlada, je potrebno vsako njeno sočno steblo, ki je tako prijetno kislo, posebej zložiti v dolgi tart, in ji podložiti nekaj mehkega ter žlahtnega. Sladko je in kislo, mehko je in hrustljavo, sočno je, drobi se in na ustnicah je smetana.
Tarte z borovnicami in mandlji
Četudi jih nismo sami nabrali, smo pa zato ta nizek kolač z visokim učinkom zadovoljstva sami spekli. Včasih je pač tak dan, ko se poleti pripravlja k dežju, ki ga že dolgo pogrešamo na vrtu, kjer zato paradižniki pospešeno rdečijo, zato je bila včeraj za kosilo paradižnikova rižota, danes za zajtrk paradižniki polnjeni z jajci, polnimi zelišč, in jutri bodo za večerjo njoki s paradižnikovo omako, slanino in marsalo. Torej je potrebno to enoličnost malo popestriti, popoldan ob kavi, z žlico stepene smetane in prošnjo za še. Saj je tarte okrogel in se da iz njega narezati poljubno parnih rezin.
Sladko je najboljše, ko je kislo! Ta tart(e) bodo zato jedli tudi vsi tisti, ki venomer zatrjujejo: ”Sladic pa ne jem!” Oziroma: v nobenem domačem kuharskem zvezku, ki ima dolga ušesa in zlizane liste, ne sme manjkati limonov kolač, ki je najboljši, ko je hrustljav kot nizka francoska torta. Nič čudnega, da je receptov zanj toliko, da se ne morete odločiti. Ravno zato pa je Šola okusov. Da vam ni potrebno izbirati … Mi smo ga že tolikokrat preizkusili, da nam je zmanjkalo tistih, ki bi začeli hujšati ob sladicah.
