Sicilijanska nacionalna jed! Ki pa je, žal, slovenske špageterije ne poznajo. Logično, saj to ni pašta s špageti, temveč z bucatini, torej preluknjanimi špageti (bucatini = preluknjanci). Pasta con le sarde so sicilijanske testenine iz Palerma, ki jih pripravljajo s sardelami in sardelnimi fileji. A zraven je še veliko drugih…

Ne goveja juha, ne dunajski zrezek in ne pohana kura … Tudi ne čevapčiči, pizza ali steak. Slovenska nacionalna jed so lignji! Vsaj sodeč po njihovi ponudbi in potrošnji v naših gostilnah. In to kljub temu, da so indonezijski lignji še slabši od piščančjih čevapov, gumijastih halo pic in pregrešno…

Ko je steak pravi, najboljše, če je porterhouse, ker je največji in ponudi najboljše obeh svetov, pljučne in zadnjega dela hrbta, dobro prepreden z maščobnimi sledmi in dobro odležan, kar najboljše opravi dovolj tednov suhega zorjenja, ne potrebuje veliko, pravzaprav le dovolj soli tik pred peko in dovolj vročine, toda…

Nekateri ne jejo paradižnika. Za kaj vse so prikrajšani. Paradižniki pobarvajo, posladkajo, okisajo, razburkajo, poglobijo, zgostijo, zapečejo, začinijo, brez njih je, skratka, dolgčas, zato je dobro biti prijatelj z njimi. A nekaj jim vseeno ni dobro dovoliti – da zavladajo! Potem je dolgčas v drugo smer. Paradižnikova juha je za…

Šola ni v pečenju mesa, ker za svinjski vrat, ki je dobro prepreden z maščobo, ni potrebne posebne žar-umetnosti. Bolj gre za to, da preprostemu kosu mesa za žar, ki pa je ravno zato vedno kandidat za zadovoljstvo jedcem, dodamo dovolj zanimivo družbo. Nasploh, ko se smukamo okrog žara ali…

Gre, pravzaprav, za solato. Včasih je tak dan, da bi pojedel vseeno kaj, da je le velika skleda krhke zelene solate zraven. To je, najbrž, takrat, ko je življenje preveč sladko in potrebuje malo kisline. Ravno zato bi bilo škoda, če bi bila ”priloga” k solati zgolj izgovor. Solata bo…

To je nadaljevanje pečenega piščanca, ki je – tukaj. Ostanki, pravzaprav. Še ena potrditev, da je pečenka najboljša drugi (ali tretji) dan. Ker takrat je vse delo že opravljeno, zato je potrebno ”ostanke” le še zložiti, tako da je takšen topel sendvič, ki ni burger, ker meso ni mleto, in…

Piščanec je nedeljska jed. Ko je ocvrt, so nas zato polne gostilne, ko je pečen, pa je polna domača družinska miza. Seveda je pečen najboljši v celem in seveda je v celem najboljši, če je polnjen. Nič hudega, če vam ni ostalo nič starega kruha, saj ga bomo tokrat z…

Semifreddo je zmrzlina, ki se je začela tajati, zato je pri njem najtežje, da dočaka agregatno stanje, ko postane semi … Ko je enkrat pred nami, je pač potrebna potrpežljivost, da se zmrzlina toliko zmehča, ko se že topi, pa vseeno je še zmrznjena. Zato so zraven fige, ki se…

Kotlet na žaru? Pa kaj … Če za čevapčiče, kjer je največ odvisno od ”mase”, vedno prav pride še en recept, že za primerjavo z ustnim izročilom in dedovanjem, zakaj bi ga potem potreboval še za kotlet, ki ga je potrebno le dobro zapeči?! Z zgornjo trditvijo ni nič narobe,…

Sestavine so logične, če beremo le naslov. To gre odlično skupaj in zato je polno receptov ter testenin, v katerih se družijo paradižnikova omaka, pečeni jajčevci in sveža rikota. Ni pa tako ”logično” tudi v Šoli okusov! Prvič, njoki so iz krompirja in buče. Drugič, pomemben je vrstni red, saj…

Poleti je že tako prevroče, zato so jedi lahke, pečica pa ugasnjena. Ko pa se začne šola, se pooblači, zjutraj ni več za kratke rokave in zvečer se z vrta premaknemo pred televizijo. Takrat se že za kosilo in tudi med tednom lahko prižge pečica! Sladki krompir je ravno pravi,…

Kranjska klobasa je za na vrh, kar pa tudi pomeni, da ni nujna, saj se da zgolj zelenjavno. Zadošča, namreč, da casoulet ni čisto navadna enolončnica iz sezonske zelenjave, med katero ima glavno vlogo fižol, že malo starega kruha … Naredite sami drobtine, žrtvujte skoraj cel lonček bazilike in dajte…

Kuhati je zabavno, ker se mimogrede naučimo še francosko. Clafoutis, na primer. Osnova sicer ni knjižna, ker je clafir narečno, iz pokrajine Limousin, pomeni pa nadevati. Torej že veste, da bomo na mehko testo naložili sadje, ki se bo med pečenjem potopilo vanj. V originalu bi bile češnje, ker pa…

Ko smo lani na tržnici našli sveže luščen beli fižol, je bilo že tako sredi septembra, da so na stojnici zraven dišali že tudi jesenski jurčki. Odločitev je bila potem lahka – tukaj. Zato letos ni bil dovolj le fižol, temveč kar pravi antipasti-party, kar pa sploh ni bilo slabo….