Španci ne morejo brez svojih ocvrtih kroketov. Polnijo jih s krompirjem in še z različnim, kar trenutno imajo, od polenkovke do choriza, od špinače do le krompirja. Ker pa mi iz krompirja delamo svaljke, včeraj nam je ostal riž od rižote in imamo konzervo tunine vedno v shrambi, smo krokete zamenjali…
VEČ
Španci najraje končajo obed s katalonsko kremo. Mi pa nismo že za sladko, saj smo šele začeli. Če vam je, torej, katalonska krema, ki ji v južni Dalmaciji pravijo rožata, všeč že na začetku, ko se goste spodobi pozdraviti čim bolj pestro in gostoljubno, kremo naredite na slano. Najlažje to…
VEČ
Zasedba je spomladansko brezhibna, beluši, mladi grah in mavrahi. Torej ne more iti nič narobe, četudi bomo malo eksperimentirali. Polpeti z beluši? Kot omaka že, a ne kot ”pleskavica” … Toda prav pri njej smo se nekaj naučili – da je najbolj pomembna njena sočnost. V pleskavici je zato čebula,…
VEČ
Rabarbara ima zaradi svoje sladke kislosti popoln dar za zaključek majskega kosila. Najsi bodo beluši s prelivom iz redkvic in lešnikov, ali krompirjev golaž s klobaso ali brez, kaj več od lahke sladice bi se končalo na popoldanskem kavču, namesto sprehodu. Zato je dovolj že kompot, če je v njem…
VEČ
Vedno bolj gre njihova sezona proti drugi polovici junija, vedno bolj goste so čeznje omake. Torej, na začetku sezone belušev ne potrebujete veliko, saj ste se do takrat zelenih špargljev že preobjedli, beli pa so šele novi, mladi, čvrsti, debeli, sočni, zdravi. Zato omake sploh ne potrebujejo, saj je dovolj…
VEČ
Če si mesojedec, ni nujno, da ješ meso … Krompirjev golaž je najboljši dokaz za to čudno trditev. Prvič, ima bistveno, kar krasi dober golaž, to pa je gostljata, polna, krepka, rahlo pekoča in globoka (golaž se je z žlico, ne z vilicami) omaka. V tej omaki pa sploh ni…
VEČ
Ko smo le lačni, ker ponavadi se nam takrat tudi mudi, gremo v gostilno le na en hod, krožnik, jed. V gostilne in restavracije, ki so na vivi.si, ne vabimo na takšne – mimojede – obiske. Ko gremo vanje, gremo uživat, kar pomeni, da se nam ne mudi, zato si…
VEČ
Oči lahko prevarajo! Zato jim ne verjeti vsega, kar sporočajo. Res je videti kot vaniljev puding, pa čeprav so na njem jagode in rabarbara. Zato ni dovolj le dati v usta. Potrebno je okušati! Vonjati navzven in navznoter, napolniti usta z aromami, ne le površinsko, na hitro, najbolj dražljivo, temveč…
VEČ
Na prvi pogled je kot v menzi … Tako je, če smo pri hrani že pri gledanju površni. Res je zelenjava zrezana tako kot v tovarni, kjer jo pakirajo v zamrzovalnike. In res je piščančje bedro pečeno kot kje na parkirišču nakupovalnega središča. Zato poglejte še enkrat! Kako pisana je,…
VEČ
Jed, ki jo pozimi najbolj željno pričakujemo, je tudi najbolj preprosta. Pečen krompir in skleda solate! Nič drugega ni potrebno, nobenega mesa, nobenih prilog, nič prej in nič potem, le vilice v roko in malo počakati, da se ne opečemo preveč, ko pride tako neposredno iz pečice na mizo. Še…
VEČ
Prevečkrat je jajčna omleta le omleta! Saj je vedno dobra, še posebej spomladi, če so v njej divji šparglji, kaj ne. A potem mora biti tako mehka, še kremna, da se vanjo potaplja sveži beli kruh, z dovolj hrustljavo skorjo, da zdrži vilice, ki z mehko sredico pomažejo krožnik do…
VEČ
Nekaj mora biti vedno v hladilniku! Jajca, kos parmezana, kraška panceta, ostanki od včeraj in vsaj en pesto. Slednji zato, ker so v kuhinjski omari vedno najboljše testenine, zato ne potrebujejo veliko za hitro in dobro kosilo. Le malo pesta, ki ga je potrebno le malo razredčiti z vodo, v kateri…
VEČ
Kuhanje je kombiniranje! Tukaj, kjer se v okusih sladko druži s kislim in v teksturah drobljivo s kremnim, bomo zato pekli in kuhali ter združili še vroče z že hladnim. Rabarbara si to zasluži. Ni je veliko in je le kratek čas, zato jo je potrebno takrat čim boljše izkoristiti. Tarte, ki…
VEČ
Spomladansko vreme. Še pes je bil siten, ko je gledal skozi okno in godrnjal v tace, s katerimi si je podpiral kosmate uhlje. Ni čudno, da mu je pritegnila. ”Kaj bo za kosilo?” Kako pa naj on ve? ”Ne ljubi se mi kuhati!” Pomeni to, da se njemu mora? ”Greva…
VEČ
Če je po ravnem, je potrebno tja in nazaj, s hojo ali tekom, v enakem tempu in brez ustavljanja. Po ravnem ne nabiramo, zato nagrada pride šele doma. Če pa je navkreber, smo nagrajeni že navzdol. Ker gor ne le da bolj sopihamo, višje tudi ni (toliko) izpušnih plinov in…
VEČ