Ko je takos večer, je okrog mize vedno veselo. Tortilje so zložene na kup, naokrog pa je polno zelenjavnih omak, namazov in krem, ki jim je potrebno dodati le nekaj beljakovinskega, da iz preprostega zvitka nastane pojedina. Zato smo tokrat idejo družabnih takosov uporabili za enolončnico, ki pa se ne je (le) z žlico, temveč tudi z rokami. In tako je tudi iz nje nastala pojedina! Ideja je v tem, da tudi z malo časa lahko ustvarimo tudi po službi kosilo/večerjo v več hodih, pa čeprav zanje uporabimo le en krožnik. Črni fižol v gosti omaki smo zamenjali s čičeriko,…

Ne le včasih, velikokrat se pri hrani motimo! In zaradi tega zamujamo veliko užitkov. Na primer, hobotnica. Mislimo, da jo je zahtevno pripraviti, ker jo je najprej potrebno pretepati, potem pa tako dolgo kuhati z zamaški …, zato je to jed le za posebne priložnosti, še najboljše tiste, ki se jih odločimo proslaviti v gostilni. Doma pa raje ne, kajne. Pa je tako preprosto, toda tako dobro! Saj jo je potrebno le odmrzniti in potem sploh ne še enkrat mučiti in nikakor v nedogled kuhati. Ker se bo popečena z lovkami tako lepo rdeče zvijala, potrebuje le preprosto, toda barvno-kontrastno…

Zelenjavne sladice so vse bolj popularne. Zato je ta z avokadom … Pa čeprav avokado sploh ni zelenjava, saj je sadež lovorovca. A uporabljamo ga predvsem kot zelenjavno prilogo slanim jedem, od piščancev do rib, od omak do solat. Vendar je avokado vsestransko uporaben. Tudi zato, ker je sam, brez začimb in spremljave, zelo dolgočasen, medel, brez okusa. Že nekaj kapljic limone, ki jo potrebuje, da ne oksidira, ko ga prerežemo, pa ga oživi in poživi. Rad ima tudi sol, blaži grenkobo, ljudi vse, kar je pekoče. Ni čudno, da ga poznamo že 8.000 let. Toda sladko? Saj ravno zato…

Čeprav je peklensko vroče, se lakota vseeno oglaša. Hladna juha, ki zapeče, skleda solate, ki osveži, nekaj hitro opečenega, kar je lahko? Vse to so rešitve, le odločiti se je težko samo za eno … Pa dajmo, torej, kar vse tri! Marinirani beluši, kuhani v lastni osnovi, ki pa je polna še dodanih okusov, pekočih, sladkih, sočnih, eksotičnih, bi bili preveč predvidljivi, če bi jim dodali le na hitro opečene jadranske kozice. Vročina utruja, zato nas mora hrana dvigniti, ne pa še bolj uspavati. Potrebujemo, torej, živahnost in pestrost okusov, tekstur, barv, temperature (vroče kozice na solatno-ohlajenih in mariniranih beluših),…

Jezno je ugasnil televizor. Škoda sobotnega popoldneva, si je priznal. ”Lahko bi ga boljše izkoristil,” pa mu je prebrala misli. Sedemnajstkrat niso izgubili, tokrat pa kar s 3:0, je kar vrelo v njem. Ona pa je prilivala na ogenj. ”Saj tvoj rezultat je že tudi podoben …” Kako to misliš, se je ujel v zanko. ”Kmalu bo minilo toliko dni, odkar si zadnjič kaj skuhal. Vedno le jaz!” Ko gre nekaj narobe, gre vse narobe … Najprej so izgubili nogometaši, zdaj pa izgublja še njihov navijač. Bivši, pravzaprav. Raje je šel nahranit droži, da bo spekel kruh. ”V ponedeljek dobiš…

Slovensko kuhinjo je prevečkrat strah zelišč, začimb, okusov, ki jih ne najdemo v goveji juhi in potici … Nova slovenska kuhinja mora zato iskati prav v tej smeri. Saj ima na voljo tako dobre sestavine, da je res škoda, če so vselej v isti družbi. Zato smo vzeli Goričarjevo rdečo šarenko in jo dali tako kot ponavadi za deset minut v pečico. A ob njej ni bil le krompir, na njej ni bilo le olivno olje in začinjal je ni le peteršilj. Avokado in postrv? Zakaj pa ne! Zeliščni posip iz koriandra, kopra, čilija? Seveda! Je dobro? Pa še kako!

Greva ven? Če pa je doma tako lepo. Poiščem kakšen film? Ne bova spet gledala televizije! Kaj pa potem? Prižgala bom sveče, odprla steklenico penine, ti pa boš naredil nekaj za zraven in nama bo lepo … Kaj mu drugega preostane po takšnem prepričevanju? Pogledal je, torej, če je še kaj kruha, vzel klobaso iz hladilnika, odprl kozarec s kislimi kumaricami, ko ga je jezno pogledala: ”Spet sendvič? Veš kaj, naj ti bo, pa zamenjajva. Ti izberi steklenico, jaz ji bom naredila spremljavo!” Bil je tako vesel, da je kar sam prižgal sveče … Potem pa izbral steklenico, ki jo…

Takšne solate so hit tretjega tisočletja! Vsaj v naših gostilnah, kjer prisegajo na velike porcije, znana imena in množične okuse. V tistih, torej, ki imajo na istem jedilnem listu pizze, čevapčiče, takose, dunajce, ocvrte lignje in – solatne sklede. Čim večja skleda, tem bolj pisana, s čim več sestavinami in z imenom, v katerem se mora vsaj ena beseda začenjati z zdrav … Uspeh je zagotovljen! Zato okus sploh ni pomemben. Se naj zaradi tega dobrojedci odpovemo ”mesnatim” solatam? Ne solatam, le takšnim gostilnam! Pripravite si, torej, solato v obliki enolončnice sami, da ne bo le res zdrava, temveč tudi…

Boljše trije majhni kot eden velik. A kje dobiti tako majhne bombetke? Nič lažjega, saj jih boste sami spekli! Pa sploh ne nujno, da le za burgerje. Priznajte, da ste že dolgo iskali takšne majhne, hrustljave in čisto sveže kvašene bombice, ki so zjutraj lahko z maslom in marmelado, opoldan s tankimi rezinami hladne svinjske pečenke, zvečer z ribjimi zelenjavnimi ali mesnimi polpeti, ko pride nenapovedan obisk pa en, dva, tri pečene in polnjene z remuladno omako, solato in dimljenim lososom. Zdaj jih imate!

Mehiška večerja z azijskimi okusi za slovenske dobrojedce! Če ste dovolj močni in težki – testo sploščite do tanke palačinke s pomočjo dveh lesenih desk, obloženih s peki papirjem -, lahko tortilje naredite sami, sicer pa jih bo lažje kar kupiti in pogreti. Glavna je tako obloga, ki iz njih ustvari takose. Da Mehičani ne bodo preveč jezni, smo naredili avokadovo omako, vendar s česnom in brez čebule (ne guacamole, temveč aguacate, kar pa itak pomeni avokado) ter vsako drugo tortiljo obložili s fižolom, z izdatnim brizgom limete. Toda to je bil le izgovor za drugo polovico tortilj, ki so…

Zato pa se takšnim predjedem reče antipasti! Ker glavna jed (bleki z račkinim ragujem) vzame več časa. Ko se v težkem loncu na štedilniku praži, duši in kuhlja, se je za lažje čakanje potrebno znajti. Zamrznjene kozice so hitro odtajane, avokado je še hitreje pretlačen in focaccia je ostala še od predvčerajšnjim. Le nikar ne pozabite na sveži pehtran, ki je tisti, ki odloči. Lahko je le nekaj za v usta, da slaba volja zaradi lakote ni prehuda. Lahko pa je le kos kruha, debelo-kremno-zeleno premazan in morsko obložen, pa je volja namesto slaba – vesela!

Arašidovo maslo na kruh ni po njenem okusu. Še najmanj za zajtrk. ”to naj kar Američani jejo,” je odločila. A je potem vztrajala le tako dolgo, dokler ji ni nanj dal še avokado in kumaro! Seveda ne za zajtrk, temveč za večerjo. Takrat, ko je bil rženi kruh že tako dolgo v vrečki iz platna, da ga je lahko rešil le še toast, prav tisti poletni večer, v katerem se mu ni dalo kuhati, na vrtu pa je bil dosti lepši večer kot na kavču in pred televizorjem. Zato je kruh hitro opekel, arašidovo maslo je bilo že voljno-mehko, avokado…

Vem, težko je zdržati do poznega kosila, ki je predvsem poleti, ko se shladi šele z mrakom, dejansko ”po” večerji. Zato je nekaj hitrega za kosilo, ker pa to hitro tudi gre, je popoldan poln prekrškov, tako da zvečer, ko bi bil končno čas, zmanjka navdiha. Poletne večerje so zato nekaj posebnega! To ni pozno kosilo, pa tudi ne zgodnja večerja. To je izgovor, da ob lepi luni ni potrebno pred televizor, ker je pod zvezdami miza za dva (ali več), na kateri ni potrebno veliko, temveč le, da je dobro, a hitro. Šlo bi, torej, le z lososom na…

Zakaj je pizza tako popularna? Zaradi testa ali nadeva? Če je zaradi prvega, potem si je zanj potrebno vzeti čas. Tukaj je recept za dobro domačo pizzo, za katero pa se je potrebno odločiti že včeraj … Kaj pa, če se nam mudi? In če ne gre za testo, temveč za nadev? Potem se da tudi hitreje. S kupljenim testom za pizzo? Ne bomo kupovali nekaj, kar je toliko boljše, če naredimo sami! To je prvo pravilo Šole okusov! A pri tortiljah naredimo izjema. Še posebej, če iz njih naredimo pico!

Avokado nas je zdrave pripeljal čez zimo, nato pa nas prevzamejo šparglji, ki so divji in gojeni, beli, vijoličasti in zeleni, debeli in tanki, sprva dragi, potem pa dovolj poceni za zajtrk, kosilo večerjo, za praznik, vsak dan in celo pomlad. Zato smo jim za začetek organizirali brunch, ko je dan že dovolj dolg, da ni greh zjutraj zaspati in se zajtrk lahko zavleče do popoldneva. Če je do vikenda predaleč, pa je jajčna solata že za večerjo, z dobrim briošem in ohlajenim kozarcem za penino.