Nič hudega, če še niste slišali za Maillarda in ne poznate kemijske formule za karamelizacijo. Važno je le, da imate pečico, ki jo znate uporabljati, ter da imate pekač za pečico, na katerega dajte gomoljasto zelenjavo, korenje, pastinak, rumeno kolerabo, topinambur, rdečo peso …, in dodajte še nekaj glav šalotke…

Čar mineštre, če je primorska, in minestrona, če je sosedov, je v tem, da sta vedno drugačna. V lonec gre to, kar je na voljo in pri roki. Toda pozor, ker je čar vsake jedi na žlico njen nadokus, zanj niso dovolj le sestavine, temveč tudi postopek. Zato (tudi) mineštra…

Že če je korenje v goveji juhi, si mnogi raje naročijo gobovo, če tudi v njej ni sledov korenja. Če pa je juha le iz korenja, še tisti preostali raje juho kar preskočijo. Ne, korenje in juha ne zbereta veliko všečkov. Razen, če na pomoč ne priskoči Šola okusov! Sladkost,…

Coleslaw ni ameriška priloga k puranu za zahvalni dan, temveč stara nizozemska zeljna solata koolsla. Ker pa je odjadrala čez lužo, je v njej preveč maščobe, sladkorja, soli in postanosti. Zato smo jo osvežili. Prvič, majoneza mora biti domača. Drugič, za kislino poskrbi le limona. Tretjič, seveda nobenega sladkorja. Četrtič,…

Najboljše pri jedeh iz surovih (svežih!) rib (tatar, karpačo, sashimi, ceviche) je – ribja juha! Zato nič hudega, če pri filiranju ostane kaj mesa še na kosteh, saj bo hudo le, če iz vseh teh kosti in glave ne boste skuhali juhe. Goveja se lahko skrije! Ker gre za nenasičene…

To ni jed za zelenjavarje, temveč za mesojedce. Zato, ker je brez mesa, pa ga prav nič ne pogreša. Priznamo, v Šoli okusov smo mnenja, da vegetarijanci v svojih jedeh preveč nadomeščajo meso. Dovolj bi bilo, da bi ga nadomestili enkrat tedensko, druge dni pa si pripravljali takšne čistokrvne zelenjavne…

Ko nam v kitajskih restavracijah znosijo na mizo grelnike polne skled, ki se kadijo, in krožnikov, ki cvrčijo, nam zmanjka prostora celo za palčke. A ob vsem tem obilju ni razlog le sitost, da toliko ostane, temveč še bolj okus. Imen jedi je sicer dovolj za knjigo pravljic, toda vse…

Riba ne potrebuje solate! Naše navade pa jo potrebujejo … Ta vozel preprosto razsekate tako, da solato skuhate in ste siti, riba pa je cela (na žaru). Rešetke žara očistite do sijaja, nato pa jih ”razbelite” z vročino. Preden nanje položite z olivnim oljem premazanega pagarja (ali špara), z njim…

Ko je pacan, kot gravlaks, je najboljši le z limono in mlado čebulo, da nič ne zmoti njegovih arom in zorjenega nadokusa. Ko pa je svež, je najboljši čim bolj surov, da ga zmoti čim manj drugih okusov. Slednje ni lahko doseči, saj kuhan ali pečen ni več surov, s…

Kdaj je piščanec pravilno pečen? Ko koža hrustlja, a ni zažgana … Torej v tem receptu ni pravilno pečen? Poskusite, pa boste videli, da imajo tudi tako preprosta pravila izjeme. Med v omaki, v kateri se je piščanec tudi mariniral, kožo hrustljavo zapeče, a jo tudi nesimpatično črno obarva. To…

Recept za kuhanje rižote je preprost, toda ravno zato dobre rižote ni enostavno skuhati. Potrebno je dobiti občutek! Zato pa, ko ga enkrat dobiš in osvojiš, ga je škoda le za – riž. Ješprenjeva rižota – ričota – je že dovolj znana, da lahko gremo še malo naprej. Saj se…

Pekli smo kruh, skuhali pa krpice … Ker je bil kruh iz kislega testa, nam je bilo škoda zavreči droži, ko smo jih pridno hranili po formuli 1:2:2. Zato smo ostanek droži zamesili v testo za testenine, ki so bile potem tako hitro kuhane, da smo morali pohiteti in mesno…

Nekaj na žlico bi! Kolikokrat se nam tako, kajne, zahoče. A potem smo ”obsojeni” na gostilno, saj golaža, pasulja, enolončnice ne moremo doma skuhati na hitro. Razen, če to ni fižolova čorba, ki je gotova en, dva, tri. Zato izjemoma v Šoli okusov ”dovolimo”, da hariso (harisso), ki tej čorbi…

Ko je steak pravi, najboljše, če je porterhouse, ker je največji in ponudi najboljše obeh svetov, pljučne in zadnjega dela hrbta, dobro prepreden z maščobnimi sledmi in dobro odležan, kar najboljše opravi dovolj tednov suhega zorjenja, ne potrebuje veliko, pravzaprav le dovolj soli tik pred peko in dovolj vročine, toda…

Kitajskih podružnic je že toliko, da je vsaj do ene blizu. Slišijo pa tudi na: ”Halo, za domov!” Toda, četudi je blizu, moraš tja, počakati, da spečejo, odnesti domov, servirati. Ali poklicati, dočakati, servirati. Kakorkoli obrneš, traja vsaj pol ure. Predvsem pa, na koncu si morda sit, zadovoljen pa zagotovo…