Na koledarju je jesen, na nebu pa sonce. Naj jemo še poletno ali že jesensko? Priporočamo nekaj na žlico, kar ni le juha. Oziroma, ni nujno, da je enolončnica le jota. Kdor se strinja tako s prvim kot z drugim, ima poletno-jesensko čorbo že gotovo. Logično, da bo v njej…
VEČ
S takšno formulo je zmaga zagotovljena! Tako mehek, sočen in svetel biskvit. Tako kremna, polna in temna čokoladna pena, pravzaprav mousse. Pa še sladka smetana, ki oba tako penasto objame in obleče. Razlike v teksturah so majhne, toda dobesedno večplastne. Ob vsem tem pa je še tako hitro gotovo, a…
VEČ
Pager, čeprav je iz družine šparov, ki se srečnežem na poletnem dopustu kdaj kar sami ujamejo na vabo, je ena najboljših rib, ki jih lahko iz Jadrana spečete na domačem žaru. Še posebej, ko je dovolj velik, da v sredini ponudi nekaj pravih stejkov. Kar pa, seveda, ni poceni. Zato…
VEČ
Greva ven? Če pa je doma tako lepo. Poiščem kakšen film? Ne bova spet gledala televizije! Kaj pa potem? Prižgala bom sveče, odprla steklenico penine, ti pa boš naredil nekaj za zraven in nama bo lepo … Kaj mu drugega preostane po takšnem prepričevanju? Pogledal je, torej, če je še…
VEČ
V vrtcu smo jih ljubili ali sovražili. Odvisno, kdo je imel rad paradižnik in kdo ne. Takrat so bile čufte pač utopljene v omaki, ki je bila le sladka. Zato je bil že čas, da se tudi odrasli odločimo – čufte da ali ne. Odvisno od recepta. Naš je italijanski,…
VEČ
Videti je preprosto, a je na enem krožniku toliko Šole okusov, da se naučimo za cel semester: najbolj primernega kuhanja nežnih rib, kombiniranja toplo-hladno, maščobne potrebe po kislosti, vinske spremljave, priprave najboljše majoneze, kako z eno jedjo dobimo še štiri zraven. Sous vide losos. Najbolj preprosto in najbolj sigurno. Če…
VEČ
Nočete, ne jeste, ni vam do mesa, a žar vas vseeno mika? Ni lažjega kot prerezati jajčevec in ga speči na žaru, pa noben ne pogreša mesa. Še posebej, ko je zraven toliko umamija, delikatno-slastnega okusa, ki je tako globok, da ne potrebuje maščobe, krvi in kosti. Če pa se…
VEČ
Šola ni v pečenju mesa, ker za svinjski vrat, ki je dobro prepreden z maščobo, ni potrebne posebne žar-umetnosti. Bolj gre za to, da preprostemu kosu mesa za žar, ki pa je ravno zato vedno kandidat za zadovoljstvo jedcem, dodamo dovolj zanimivo družbo. Nasploh, ko se smukamo okrog žara ali…
VEČ
Obloga je sicer namenjena hrustljavki (flammkuchen), a mi imamo radi poudarjen, napihnjen, debeli rob, pravo krono, ki pa jo ima le pizza. Ker pa gostilniške pizze prevečkrat ne hrustajo, saj jim paradižnikova omaka preveč razmoči dno, pizzo raje spečemo sami in doma – vse o domači picopeki je tukaj -,…
VEČ
Družba se že zadovoljno gladi po trebuhu in da gostiteljica ne vpraša: ”Kdo bo kavo,” je razlog le strah, češ, saj še ni potrebno, da greste, ker me potem čaka pomivanje … Zato, pa tudi zaradi spanja, je kavo tako pozno zvečer najboljše izpustiti. A to ne pomeni, da se…
VEČ
Paradižnikova omaka je le iz paradižnika, a zanjo obstaja nešteto receptov. V tem je njen čar, saj se je zato nikoli ne naveličamo. Še posebej na testeninah! Toda zato tukaj nastopi tudi težava. Ker je le paradižnik, je pašta s paradižnikom le primo piatto, zato potrebuje še secondo … Vi…
VEČ
Glavna težava dobrih jedi je dolgčas! Kar nam je dobro, prevečkrat ponavljamo, to pa vodi v navado. Da je dobro, sploh več ne zaznavamo, zato tudi dobre jedi postanejo dolgočasne. In to bo slej kot prej doletelo tudi ”vaš” najljubši pečen krompir. Zato poskusite nekaj novega, z drugačnimi okusi, na…
VEČ
Če bi rekli, da mora biti bučna juha predvsem gosta, bi jo skuhali tako kot povsod. Čeprav je tudi naša gosta, le da ni zgolj zaradi buče. Biti mora, torej, gosta, a ne da žlica stoji, temveč da na njej plava vse tisto, kar jo naredi za nekaj posebnega. Jurčki…
VEČ
Gre, pravzaprav, za solato. Včasih je tak dan, da bi pojedel vseeno kaj, da je le velika skleda krhke zelene solate zraven. To je, najbrž, takrat, ko je življenje preveč sladko in potrebuje malo kisline. Ravno zato bi bilo škoda, če bi bila ”priloga” k solati zgolj izgovor. Solata bo…
VEČ
”Jaz glavno jed, ti pa predjed,” se je glasilo običajno naročilo. Le da je tokrat še dodala: ”Pa, prosim, brez kruha!” Če bi šlo le za hujšanje, ne bi bilo le brez kruha, temveč kar brez predjedi. Ne, šlo je za nekaj drugega. Ni hotela, da bi svoj del naloge…
VEČ