Včasih je potrebno naključje. V dolgčasu zimskega televizijskega večera naletiš na Michela Rouxa, ki poleti v Provansi ženi peče pegatko. Zato, ker ima najraje njen vrat! Nato pa te naslednji dan ta dolgi vrat, vsaj enkrat daljši od piščančjega, ‘gleda’ izpod odsekane glave pri sosedovem mesarju … Logično, da se…
VEČ
”Rad imam ostanke. Ne, rad imam dobre ostanke! Biti mora tako dobro, da nekaj še ostane. Ker je jutri potem še boljše!” Pogledala ga je mastnih rok in odložila hrustljavo zapečeno perutničko. ”Naj ti bo, naj ostane za jutri. Ampak ti kuhaš!” Da ni pegatke le popekel, ji je še…
VEČ
Postrv mora hrustati! Stari recept za masleno postrvjo omako almondine nas je spomnil, da je to najlažje doseči z mandlji, zato smo jih dali v panado, maslo pa v krompir. Ker pozimi krofi niso le za pusta, smo imeli sezonski izgovor še za hren v pireju in toskanski ohrovt v…
VEČ
Beli tartufi so zelo dragi, uporabljamo pa jih za preproste jedi; črni tartufi pa so precej cenejši, uporabljamo pa jih za drage jedi … Čeprav se čudno sliši, pa je logično: beli istrski (in piemontski) tartufi ne prenesejo toplote, zato jih lahko čez jedi le ”preprosto” ribamo; črni tartufi pa…
VEČ
Kanele so nevarne. Najprej za tistega, ki se loti njihove peke. Vse je tako preprosto, da je zapleteno … A ni nevarno zato, ker bi spodletelo, temveč zato, ker je nenehni izziv. Ves čas imaš občutek, da bodo prihodnjič še boljše. Zato je nevarno, ker potem pečeš le še caneles….
VEČ
Pri chefih, ki želijo, da se jim prepustimo, to velikokrat preveč utrudi. Že tako je hodov veliko, potem pa je še v vsakem preveč sestavin, okusov, tehnik, idej in egov. Doma, kjer želimo, da se preproste jedi prepustijo nam, in to čim prej, čim lažje in na čim manj krožnikih,…
VEČ
Brokolijeva repica je predvsem v Italiji kot cime di rapa priljubljena zimska zelenjava. Od tam je že našla pot tudi na naše tržnice. Manjka pa ji še receptov … A ne v Šoli okusov – tukaj! Tokrat smo ji namenili posebno spremljavo, saj bo gobov kečap uporaben še kje drugje,…
VEČ
Da testenine s paradižnikovo omako niso preveč dolgočasne, jim lahko dodamo pečene lignje (njim pa lahko dodamo tudi kozice). Kombinacija je tako dobra, da lahko postane dolgočasna …, ker jo prevečkrat ponavljamo. Zato smo testenine zamenjali z ješprenjčkom (ali ječmenovo kašo), ki smo mu ”popravili” tudi paradižnikovo omako. No, saj…
VEČ
Še en recept za tart vedno prav pride, še posebej, ker je ta poseben zaradi ajdove moke, torej ni francoski, temveč naš … Testo tako ni le podlaga nadevu, temveč tudi nosilec prepoznavnega in polnega okusa, ki pride prav v zimskih mesecih. Zato je tudi nadev za hladne dni, z…
VEČ
Smučem se godi krivica! Ker imajo tako snežno belo in čvrsto telo, jih gostilniški kuharji uporabljajo za izgovor, češ, saj nimamo le morskih rib … Zato si zamrznejo dovolj filejev, da so vedno pripravljeni na ”čudake”, ki na celini naročajo sladkovodne ribe. In tako imamo kolikor hočeš generičnih smučev, ki…
VEČ
Včasih so bile sadne kupe zelo priljubljene. A potem so jih gostinci začeli pripravljati iz konzerviranih kompotov eksotičnega sadja, na katerega so visoko in pisano nabrizgali obilje ”umetne” sladke smetane … In sadne kupe so postale nepriljubljene! Dober, torej domač kompot! Slovenska jabolka! Ne obilje slabe smetane, temveč skromnost smetanovega…
VEČ
Ker je najboljše kosilo takrat, ko je najhitreje ne mizi, si lahko tokrat v Šoli okusov, vendar izjemoma, pomagamo z njoki iz zamrzovalnika ali iz trgovine … Zato, ker spremljava ni generična, pa še tako hitro je pripravljena, da še najdlje traja kuhanje krompirja za endivijo v solati. Dokaz, da…
VEČ
Kopun je za praznično pečenko! Zato potrebuje veselo družbo in – dobro gostilno. Torej se je na najboljšo kopunovo pečenko potrebno odpeljati v Bistrico ob Sotli, v gostilno Šempeter. Ali pa vprašati gostilničarja Srečka Kunsta, kako se kopuna speče doma … Pravzaprav kopuna ni težko speči. Najtežje ga je dobiti!…
VEČ
Krompir se v ponvi ponavadi praži, pa ne le za pražen krompir. A tokrat mu ne želimo narediti le skorje, temveč mu tudi izboljšati okus v sredici. In za to ni praženje, temveč dušenje. Kajti dušimo lahko na tri načine, v lastnem soku, z maščobo in tako kot tukaj, torej…
VEČ
Čokoladnih kolačev je zato toliko, ker se jih, predvsem v hladnih dneh, nikoli ne naveličamo. Popoldan takoj lažje počaka večer, ko zmanjka še tisti zadnji kos, ki je sicer hotel počakati do jutra. Hruškov kolač pa večni čokoladni nostalgiji doda še svojo sočnost, ki jo hrustljavo-prijetno prekinjajo lešniki. Z ali…
VEČ