Nekatere jedi so bolj svečane od drugih. Še posebej, ko sta v njih takšna ugledneža. Toda, kaj narediti, ko je sinoči bil pač dober razlog za nazdravljanje s šampanjcem, a ga je ostalo v steklenici še do danes? In če se še isti dan zgodi, da so v ribarnici dobili…
VEČ
Brstični ohrovt je zimska zelenjava! Toda dolgočasna, kajne … Zato jo je potrebno malo popestriti. Ne preveč, ker med tednom ni dosti časa, zato je dovoljeno, da njoke kupite, saj boste iz hladilnika vzeli tudi ”začimbo”, a v obliki pikantne španske klobase chorizo. Značilnost ji daje namreč pimenton, španska inačica…
VEČ
V Šoli okusov nam je jasno, da nismo vedno na liniji … A takšni smo in zato nas ni strah, ko priporočamo ”morskokletno”. Namreč: klapavice jejte pozimi in ne na morju! Glede prvega sicer ni velike dileme, saj je logično, da so najbolj množične školjke najboljše takrat, ko je morje…
VEČ
Za pusta ni krofov nikoli preveč! Res je, da več kot dva še vroča ni dobro pojesti. In tudi potem, ko se ohladijo, previdnost velja, sicer smo na koncu sami – krofi. Toda, če pa je škoda pustiti … Brez skrbi, s tem receptom tudi ta žrtev odpade. Stari so…
VEČ
Nobena omaka ni preprosta, toda sirova je najtežja. Ali je preredka ali pregosta, je preveč sipka, namesto gladka, hitro se naredijo grudice, takoj ko nehamo mešati, se zgosti v kepe, en del je tekoč, drugi pa sirast … Na pomoč! Fontina je tri mesece staran polmehki kravji sir iz doline…
VEČ
Pri nas oljno repico gojimo za olje – čeprav je boljša oljna ogrščica -, v južni Italiji pa so si vzgojili listnato podvrsto, ki s cvetnimi popki spominja na brokoli, zato jo imenujejo tudi brokolijeva repica. S svojimi listi poživi predvsem zimsko prehrano. Če kje (v Italiji) pozimi naletite na…
VEČ
Že če mlečni riž dobi zanimivo sadno spremljavo, vmešano ali pokrito, se dvigne iz otroškega spomina in ohlajen postane čisto prava sladica, vroč pa domača večerja. Če pa gremo še korak dalje in mu spremenimo tudi barvo, postane že nevarno – da za otroke ne bo nič ostalo. Zato ga…
VEČ
Če ste spekli – tukaj – rostbif, vam je zagotovo nekaj mesa še ostalo. Če vam domači kuža ne bo vsega pojedel, bo današnje kosilo še boljše od včerajšnjega. ”Ostanki” imajo, namreč, še tisti nadokus dobrega občutka, da smo spet nekaj privarčevali. Čeprav gredo glavne zasluge v tej jedi vseeno…
VEČ
Čeprav je mousse, torej je penast, rahel in ves mehek, mousse au chocolat ni ravno primer lahke sladice. Preveč sladke smetane je v njem in potem v pomanjkanju domišljije še na njem. Da ne omenjamo takšnih prekrškarjev, ki si pomagajo celo z želatino. Ne, to ni za Vas! Je pa,…
VEČ
Odvisno od oblike in debeline testa je lahko tudi flammekuchen, hrustljavka. Če je tako, potem na njej ne sme biti preveč. V peč gresta zato le kozji sir in čebula, šele na krožniku pa se jima pridruži posebnost – pohorska bunka. Odrezati pa jo je potrebno tako tanko, da so…
VEČ
Ostrigarje lahko zamenjate s kakšnimi drugimi gobami. Če niso iz gozda, so lahko iz kleti in žakljev. Sire uporabite tiste, ki jih imate. Saj je gorgonzola skoraj vedno v hladilniku. Le pri radiču ne popustite! Na tržnici poiščite najlepše in najbolj čvrste glave zimskega siljenega radiča, ki ga nato po dolgem…
VEČ
Ko za domačo pizzo namesto kvasa uporabite droži, ni več povratka … Težko, da boste pizzo jedli še kje drugje kot za domačo mizo. Z drožmi je pizza še lažja, bolj hrustljava zunaj in mehka ter zračna v sredici, predvsem pa ima pečeno testo še več okusa, tako od pizze…
VEČ
Skoraj smo se že sprijaznili, da doma ni mogoče speči takšne pizze kot v piceriji. Vseeno smo še naprej iskali in preizkušali domače testo za pizzo. Ko smo ga našli, po receptu Nancy Silverton iz njene knjige Mozza, smo ugotovili ravno nasprotno – da v piceriji ne morejo speči tako…
VEČ
Jutro se začne na zadnji strani Dela, levo zgoraj. Najnovejša statistika. Vedno znova napeto pogledam, ali v naslovu piše: ”Lignji.” Pravzaprav me je strah, da bomo izvedeli, da nismo narod praženega krompirja, temveč praženih lignjev. Le zakaj se enim reče pariški, drugim tržaški, če pa so vsi predvsem – slovenski?…
VEČ
Nekje je flan, nekje creme caramel, nekje puding, skupno jim je kuhanje v vodni kopeli (v pečici), zato v to kategorijo sodi tudi bonet, ki je tradicionalna zimska sladica v italijanskem Piemontu, čeprav je tja prišla iz Francije. Obvezne sestavine so zdrobljeni amaretti keksi, kakav in rum, vse drugo pa…
VEČ