Namesto moke so mandlji. Za sočnost je kokos. Za sladkanje pa čokolada. Specite dovolj velik kolač, saj bo jutri boljši, pojutrišnjem pa najboljši. Ker niso instant in iz vrečke, ne poberemo jih s trgovske police in ne šelestijo v celofanu, zanje je potrebno žrtvovati celo popoldne in umazati veliko skled ter posod, je najbolj pomembna lastnost dobrih domačih kolačev, tort in biskvitov, da ostanejo nekaj dni sveži!

Zima zna prevarati apetit. Zunaj je mrzlo, znotraj za mizo pa prijetno, zato pojemo več kot bi smeli, nato pa naredimo manj kot bi morali. Za popoldanski sprehod brez sonca, v vlagi, pod oblaki, ko brije ali med snegom celo dežuje, ni nobene volje. Tudi hrana je pozimi težja in zato nas pritiska navzdol, na kavč in pred televizijo … Nič dobrega za pomlad, ko posije sonce, vse cveti in diši, mi pa smo na dieti. Zato pozimi ni dobro vse in preveč naenkrat. Zakaj pa ne bi bila za kosilo le gosta juha?! Tudi po njej sonce sicer še…

Končati se mora sladko! Pa čeprav nato nastopi slaba vest, ker so vsi sladki kosi ali preveliki ali pa bi še … Zato imamo v Šoli okusov kolač, ki je takšen kolaček, da lahko vsaj dva! Res je, končati se mora sladko, toda malo, lahko in sočno. Potem je lahko zraven tudi malo ”težke” čokolade, pa ni slabe vesti.

S takšno formulo je zmaga zagotovljena! Tako mehek, sočen in svetel biskvit. Tako kremna, polna in temna čokoladna pena, pravzaprav mousse. Pa še sladka smetana, ki oba tako penasto objame in obleče. Razlike v teksturah so majhne, toda dobesedno večplastne. Ob vsem tem pa je še tako hitro gotovo, a tako dolgo traja.

Kuhati je zabavno, ker se mimogrede naučimo še francosko. Clafoutis, na primer. Osnova sicer ni knjižna, ker je clafir narečno, iz pokrajine Limousin, pomeni pa nadevati. Torej že veste, da bomo na mehko testo naložili sadje, ki se bo med pečenjem potopilo vanj. V originalu bi bile češnje, ker pa so sveže fige zdaj tako modre in sočne, smo si morali nekaj izmisliti še zanje. Ker clafoutis jemo še topel, je tak kolač primeren za večerjo. Če je za kosilo le juha ali solata, seveda.

Vam je vroče? Ohladite se s poletnim snegom. Vas zebe? Ogrejte se še s toplim kolačem, saj je takrat najboljši. Lahko je s češnjami, všeč so mu zrele nektarine, rad ima marelice, a ko je s slivami, se mu nihče ne more upreti. Saj se zaljubiš že, ko ga zagledaš. Tako visok, skuštran, zagorel, svetleč, barvit je, da se sline kar cedijo. Zagrizite, da se ljubezen na prvi pogled spremeni v strast!

Babičin zvezek gre v vsaki družini iz roda v rod. V vsakem je največ sladkih receptov, med sladkimi je največ kolačev in med kolači je največ sadnih. Babice so imele sadno drevje na vrtu pred hišo, obrodilo je obilno, zato je bila ozimnica polna marmelad, hišo pa je poleti in pozimi grela peč, iz katere je sladko dišalo. V tem smo si enotni, kajne. V vsem drugem pa je bistvo babičine zapuščine ravno v različnosti. Vsaka družinska zakladnica receptov ima zato – svoj marelični kolač z mandlji! Vas zanima, če je vaš res najboljši? Potrebujete primerjavo! In morda boste s…

Če greš v Kampanijo – tukaj -, obišči še Capri, če ne drugače, se ga vsaj dotakni, ko se pelješ na Iscio – tukaj. Ker pa je Capri eden najbolj mondenih otokov, kjer so temu primerne tudi (hotelske) cene, si lahko Capri vzdušje spečeš kar doma. Nazadnje smo se s torto caprese sladkali v Trstu – tukaj -, zato smo jo dodali še v Šolo okusov. Kjer pa, saj to že veste, ne gre brez drugačnosti. Naša caprese je, namreč, z belo, ne s temno, čokolado, osvežili pa smo jo še z limonovim likerjem, limoncellom. Mandlji in bela čokolada se…

Genovski biskvit je osnovna abeceda slaščičarstva. V toliko receptih, tortah in kolačih je toplo stepanje jajc nepogrešljivo, da je že dolgočasno. Spet (t)isti biskvit … Zato je ta torta drugačna, čeprav je tudi iz biskvita. V njej, namreč, ni moke! Seveda pa je še zmeraj potrebno stepati. Brez abecede pač ne gre.

”Zdaj je tudi na televiziji!” je navdušeno ugotovila, ko je razrešila že pet knjižno-kriminalnih primerov komisarja Dupina. ”Zdaj pa res morava v Bretanjo,” je bila posledica že prvega dela, ki je na obalo naplavilo tri moška trupla. ”Saj to so le romani,” se je skušal upreti, a se ni dala: ”Toda naravne lepote, ki so tako podrobno opisane, so resnične. In tudi gostilne! Že vem, kaj bom naročila v L’Amiralu, steak-frites, potem pa jabolčni tarte.” Torej je kupil Banalecovo kuharsko knjigo in ji iz nje spekel komisarjevo najljubšo jabolčno pito iz listnatega testa.

Prevečkrat je torta le simbol praznovanja! Saj ne moremo ves čas in vedno slaviti … Kaj pa za ”navadne” dni? Zanje je potrebna torta, ki ne potrebuje sveč, ki nima nadstropij in ki bo dobra tri dni. Prvi dan brez, drugi dan s sladoledom in tretji s stepeno smetano. Če ni dovolj sočna, jo pa pogrejte. To je prava zimska torta, ki ima rada vroči čaj, grog ali mlečno kavo, ko pade prehitro mrak in je zunaj grdo, znotraj pa toplo. Ali pa že za zajtrk, po italijansko, čeprav je njen izvor ruski. Mi smo jo le malo pomladili, da…

Zelenjava za sladkanje po mesnem kosilu ali za pecivo ob popoldanskem čaju/kavi. Pa na čokolado nikar ne pozabite. In naj bo zdravo, zato brez masla, prosim. Se to sploh da? Odgovor je v tem kolaču! Bučke so tiste, ki ga naredijo lahkega in rahlega. Čokolada ga posladka, ker vseeno gre za sladico. In olivno olje dokaže, da ga je škoda le za solato. Če želite višino, naredite dvojno maso ali zmanjšajte model. Če želite še, mu danes dodajte stepeno smetano, jutri pa karamelni preliv.

Poleti so kosila preprosta, lahka, hitra. Velikokrat je dovolj le solata, ker je veliko zelenjave, meso ni potrebno, in saj so večeri daljši, zato je glavni obrok večerja. Res pa je do nje včasih ravno zato dolga pot … Kako zdržati? Tako, da je ob kavi še kos peciva, ki se mu ne pozna, da je že od včeraj! Poletno pecivo mora biti zato sočno, hrustljavo, mehko in vzdržljivo hkrati. Je vse to hkrati sploh mogoče? Je, če se dno ne drobi, a vseeno ostane krhko; če se vrh drobi, a ostaja skupaj; če hrustanje zagrize v sočno sredico, ki…

Kuhanje je kombiniranje! Tukaj, kjer se v okusih sladko druži s kislim in v teksturah drobljivo s kremnim, bomo zato pekli in kuhali ter združili še vroče z že hladnim. Rabarbara si to zasluži. Ni je veliko in je le kratek čas, zato jo je potrebno takrat čim boljše izkoristiti. Tarte, ki ima dovolj velik premer, da zaključi kosilo, pa še ga ostane toliko, da je popoldan ob kavi in zvečer ob televiziji, zato ni bil naključno izbran, da se ji pokloni.

Primerno za brunch, ker se lahko zavleče vse do popoldanskega čaja. Ta pa brez tako sočnih rezin ne more. Kar bo ostalo, bo jutri še boljše, za pojutrišnjem pa ne vemo, ker tako dolgo še nikomur ni uspelo. Enako dobro bo tudi z zimskim korenjem, zato mladega spomladi ponudite raje kot antipasti – tukaj.